Ko živimo le od upanja, si s tem podiramo pot do prave sreče.
Predviden čas branja 4 minute
Človek ima v sebi urejen mehanizem upanja. Povprečni ljudje pravzaprav sploh ne živijo v sedanjem času. Živijo le od spominov na stare dobre čase. Dobre žure, dobre izlete, na vse, kar se je zgodilo kdaj v preteklosti, pa so imeli ob tistem dogodku dober občutek in ga v svojem spominu registriral kot vrednega spominjanja. Morda so ga določili celo kot sredstvo za predajanje sanjarjenju. Vsi imamo določene objekte za sanjarjenje in včasih nam pridejo prav.
Uporabimo jih lahko za povrnitev volje do življenja, lahko nas spravijo v dobro voljo, nas razvedrijo in nam dajo poleta, da laže premagujemo vsakodnevne težave.
Moramo pa se zavedati, da med sanjarjenjem sedanji čas beži in da celo za vedno izgine. Medtem ko se predajamo sanjarjenju, sedanji čas neopazno odteka. Prav, kdor ne mara živeti v sedanjem času, ampak v preteklem, naj dela po svoje. Vso pravico ima. Vsak je kovač svoje sreče in vsak je gospodar svojega življenja. Popolnoma je svoboden. Misli nam rade begajo in uhajajo v prihodnost. Delamo načrte, plane, upamo na to in ono, predvidevamo dogodke, jih po svoje sestavljamo, kombiniramo in dograjujemo.
Ko živimo le od upanja, si s tem podiramo pot do prave sreče.
S predvidevanjem dogodkov, domišljijsko okrašenih, se že vnaprej programiramo, da bomo zelo nesrečni, če se ne bo zgodilo vse tako, kot smo si zamislili. Počutili se bomo razočarane, slabe volje, jezne in žalostne. Skoraj vedno se tako tudi zgodi. Tudi med takšnim gojenjem upanja sedanji čas neizogibno beži, z njim po možnosti za srečo.
Srečen je lahko samo človek, ki se zna zadržati v sedanjem času. To ni tako enostavno, kot bi se zdelo na prvi videz. Kaj je pravzaprav sedanji čas? Sedanji čas je v bistvu samo en trenutek, pa še tega bi lahko z zelo natančnimi urami razdelili na posamezne dele. En trenutek prej je že pretekli čas, en trenutek potem pa je že prihodnji čas. Ta pa še ni prišel. Vsi trije si podajajo kljuko na vratih z bliskovito naglico.
Vsa umetnost je v tem, da znamo raztegniti sedanji trenutek in ga doživljati celovito. Zavedati se, da ga doživljamo.
Vemo, da je čas relativen. Prav zaradi te relativnosti je to možno izvesti. Vsi smo že bili v položaju napetega znanja ali izpita. No, kako dolg se nam je zdel trenutek? Kot cela ura. Kot večnost, bi rekli, če bi nas takrat kdo vprašal. In kako dolg se nam je zdel trenutek, ko smo bili z osebo, v prisotnosti katere se počutimo izredno dobro? Prekratek! Mnogo prehitro je minil. Poglobimo se v sedanji trenutek, popolnoma ga spravimo v zavest, v pravo zavedanje. S polno zavestjo se začnemo zavedati, da smo srečni pravzaprav že kar sedaj in kar tukaj, saj nimamo nikakršnega razloga, da bi bili nesrečni.
Kajti če smo sami pri sebi popolnoma prepričani, da smo srečni, nas nihče ne more pripraviti do tega, da bi postali nesrečni.
Vedimo, da smo rojeni za srečo, Ne pustimo, da bi nam kalili srečo pretekli dogodki, saj so ti že zdavnaj mimo. Kar je minilo, se ne vrne več. Nobenega smisla nima ozirati se na nekaj minulega. Da bi si delali skrbi s prihodnostjo, pa tudi ni umestno. Prihodnost šele bo. Kot navadni Zemljani niti ne vemo, kaj je za nas dobro in kaj ni. Prepustimo odločitev višji sili. Ona že ve, kaj je za nas dobro. Kaj je najboljše prav posebej za vsakega izmed nas.
Preberite tudi ZNAMENJA ZODIAKA, KI PO SLABI IZKUŠNJI NE ZAUPAJO VEČ in LOČNICA MED LJUBEZNIJO IN STRAHOM JE ZAUPANJE