Ljubezen in strah sta si zelo blizu!
Predviden čas branja 4 minute
Ljubezen in strah sta si zelo blizu. Ločnica med njima je vedno zaupanje. Čim večje je zaupanje, tem manjši je strah. Ko je ljubezen še sveža, je med partnerjema lahko še veliko strahu, saj sta v odnosu še precej negotova. Zaupanje med njima mora nato rasti, da strah izgine. Prava, globoka ljubezen med dvema ne pozna dosti strahu, kajti oba zaupata v to, da bosta z ljubeznijo rešila svoje probleme. Zaupanje ustvarjamo, če smo odprti drug do drugega. Če smo bolj zaprte narave, potem verjetno ne občutimo dosti zaupanja.
Strah pred zaupanjem ima različne vzroke.
Morda smo kdaj doživeli, da je partner ali kdo drug našo odprtost sprejel z manj razumevanja. Morda se bojimo pred partnerjem ali prijatelji priznati neko šibkost, ki bi jo najraje prikrili tudi sami sebi. Ali pa se počutimo krivo in se bojimo morebitnih očitkov partnerja ali prijateljev. Vprašanje, ki si ga moramo vedno znova postavljati je, ali ima resnica svoj prostor v našem odnosu. V odnosu pogosto ostanejo želje in strahovi neizrečeni.
Dostikrat si eden od partnerjev drugemu ne upa povedati, da si v odnosu želi nekaj drugega kot doslej.
Počuti se negotovega, saj ne ve, ali bo drugi to spremembo sprejel, zato svojo željo zadrži zase. Na zunaj sicer potem ostane vse po starem, v notranjosti pa še naprej vre. Ali pa se zgodi, da partnerja v odnosu ne zmoreta najti rešitve, zato jo iščeta zunaj njega. To pogosto pripelje do bolečega razhoda. V ljubezni bi morali vedno iskati most, po katerem lahko pridemo do drugega.
Obenem pa potrebujemo občutek, da si tudi partner želi poiskati most, da bi našel in ohranjal povezanost z nami.
Včasih v odnosu za te korake nekdo potrebuje več časa kot drugi, ampak nekoč jih bo moral narediti tudi on, kajti ljubezen se želi združevati. Kadar storimo vse, kar je v naši moči, drugi pa nam ne pride naproti niti za korak, potem v tem odnosu ni ljubezni. V srcu bomo tako vedeli, kdaj se moramo odpovedati čakanju in se osredotočiti na spreminjanje sebe. Potem lahko ljubiti pomeni tudi spustiti.
Nikogar namreč ne moremo prisiliti, da bi nas ljubil. To je v ljubezni najbolj boleč proces, spustiti osebo, ki si želi iti po drugačni poti, kot bi si želeli.
Ampak ta odločitev je za nas lahko pot zorenja, ki je sicer zelo naporna, a nas vodi v našo notranjo globino in nam pomaga, da se naša ljubezen izrazi na nov način. Kajti lahko izgubimo vse, sposobnosti, da ljubimo, pa ne izgubimo nikoli. Ljubezen ostaja, še vedno lahko ljubimo otroke, druge ljudi, sebe, naravo. Ljubezen je edina gotovost, ki jo bomo vedno imeli. Tudi če je življenje navzven zbledelo, lahko ljubezen v nas ohrani toplino.
K ljubezni sodi tudi sposobnost odpuščanja.
Brez odpuščanja tudi sami ne bomo našli poti do lastnega ozdravljenja. Brez odpuščanja bodo zagrenjeni občutki ostali ujeti v nas ali pa bomo nadaljevali z obtožbami, ki jih nosimo v sebi. Da bi odpustili, moramo biti pripravljeni spustiti svojo prizadetost, čeprav to ni vedno najbolj preprosto, kajti naše rane na lahko dajejo tudi moč. Od drugih prejemamo sočutje, in pozornost ali pa morda pričakujemo, da bodo obzirni do nas, ker nam je bilo nekoč težko. Včasih morda celo mislimo, da imamo pravico biti dolgo prizadeti, ker se nam je zgodilo toliko hudega.
Preberite tudi KAKŠEN JE ZA VAS POPOLN PARTNER? in ŽENSKI ZODIAKA, KI ZNATA ZAVRNITI NEPRIMERNE SNUBCE