Nikar ne pozabite prebujati življenjske energije
Predviden čas branja: 4 minute
Na prvi pogled živi večina povprečnih ljudi pravično, pošteno in v skrbi za družino, a pri vsem tem delamo zelo velike napake pri majhnih stvareh. Če še nimamo visoko razvite zavesti, smo zaradi pomanjkanja trajne notranje sreče vezani na zunanji svet in izražamo sebičnost, ko bi morali biti odprti, ter izkrivljamo situacije, slabo ravnamo ter se jezimo, ko bi morali biti pravični, sočutni in ustvarjalni. V vseh še tako nepomembnih mislih, besedah in dejanjih, tudi tokrat, ko nas nihče ne vidi, je potrebna zavezanost pravičnosti, ki smo jo s svoje razvojne stopnje sposobni uresničevati.
Ne obremenjujmo se prekomerno, ampak se z vsem srcem po svojih močeh potrudimo.
Prisluhnimo svoji najgloblji zavesti, ter po svojih močeh storimo, kar nam nakazuje. Potrudimo se premagovati tudi lenost, ki nas marsikdaj oddaljuje od pravilnega, ustvarjalnega in pravičnega ravnanja. Včasih se nam preprosto ne ljubi storiti, kar je potrebno, ali pa nimamo moči. Polnimo se z življenjsko energijo ter širimo svojo zavest z meditacijo, ki bogati življenje z absolutnimi vrednostmi. Vztrajno odprti pravičnosti smo priključeni na pravo centralo moči.
Glede na naše misli, besede in dejanja privlačimo nase ustrezne okoliščine.
Ker je v najgloblji resničnosti našega obstoja vse v medsebojni povezanosti in soodvisnosti, se v vsakodnevnem življenju začnejo spontano pojavljati ustrezna ugodna naključja. V ljubezni se življenjska energija preko prostora izmenjuje z vsem živim in neživim svetom. Z vso naravo in okoljem je možno izpostaviti okrepljen krog življenjske energije. Rastline so nepretrgoma ozemljene in prepojene z življenjsko energijo, ki jo lahko črpamo, ko jim posvečamo pozornost.
Ko opazujemo prekrasen cvet ali veličastna stara drevesa in drobne čudeže lepote, ki jih premore ustvarjalna moč narave, se tudi v nas zgodi nekaj lepega. Ta lepota začne utripati v nas, občutimo ljubezen in spoštovanje. Če gojimo ljubezen do vsega, kar nas obdaja, nam je dano občutiti prave ekstaze radosti. Takšni občutki delujejo zdravilno in prečiščevalno na naš duh in telo. Povečajo hitrost utripanja organizma in odpirajo prosto pot izvornemu in nepopačenemu valovanju ustvarjalnih naravnih impulzov, kar odpira neslutene možnosti ustvarjalnega izpolnjevanja želja.
Ko živimo z vsemi ljudmi v sočutju in ljubezni, doteka v nas življenjska energija iz višjih virov.
V trenutku stresa se ta dotok zmanjša ali celo prekine. V prepirih se ponovno polaščamo življenjske energije na račun šibkejšega, ker izgubimo napajanje iz višjih virov. V medsebojnih odnosih lahko življenjsko energijo dobesedno jemljemo drug drugemu. Žal pri takšnem ravnanju naš osebni napredek slabi. Velik korak naprej se zgodi šele, ko trajno prenehamo jemati življenjsko energijo drugim. Z naravnanostjo na ljubezen, pravičnost, sočutje in vsestransko čisto življenje ter sistematično polnjenje z življenjsko energijo smo priključeni na neusahljiv rezervoar energije, ki nas neprekinjeno krepi, zato spontano prenehamo jemati energijo drugim.
Naša bližina in pozornost je takrat vse okrog nas prava sreča, kar nam vrača z naklonjenostjo ali ljubeznijo.
Ko svojo naklonjenost komu nekoliko odtegnemo, občuti praznino, kot bi se sonce skrilo za oblake. Z nekoliko zdrave in nesebične odtegnitve svoje naklonjenosti lahko nadomestimo nezdravo slabitev drugih. Kadar zaznavamo določena dejanja ljudi kot slaba za svojo pot, stopimo naprej brez da bi sodili. Z opazovanjem brez sojenja ostanemo namreč priključeni na višji vir življenjske energije, svobodni in nevezani. Tako neposredno uresničujemo ljubezen in sočutje. Seveda je za to potrebna določena zrelost, ki se razvija z višjimi stanji zavesti.