Navade ne obvladujejo samo vedenja, začnejo lahko obvladovati tudi misli.
Estimated reading time: 4 minute
Kar težko se je sprijazniti, da je velik del tega, kar delamo vsak dan, posledica navad, ki smo si jih vtisnili v možgane pred dolgimi leti. Precej zaznamujejo naš okus pri hrani, naš občutek za modo in celo našo izbiro partnerjev. Prav tako vplivajo na to, kako rešujemo probleme in se domislimo novih idej. Navade so elegantna rešitev za temeljno pomanjkljivost v človeških možganih, namreč za ozko grlo v delovanju delovnega spomina. Ta oblika spomina ima omejeno zmožnost za shranjevanje informacij in za ravnanje z njimi.
Večina ljudi lahko v zavestnem umu naenkrat ohranja samo približno sedem ali osem informacij ali manj, če so v stresu.
To je dovolj za ukvarjanje z normalnimi nalogami vsakdanjega življenja, če pa postane delovni spomin preobremenjen, se um upočasni, ker mora spraviti čedalje več misli v dolgoročni spomin in iz njega. Ena misel izrine drugo in ta naslednjo, dokler um ne postane vse bolj v stresu in zmeden. Da bi možgani premostili to težavo, avtomatizirajo rutinske naloge z ustvarjalnem navad. Navade so zgolj zaporedje koordiniranih dejanj, ki so potrebna za izvedbo določene naloge, na primer za to, da si zavežemo vezalke ali se zjutraj oblečemo.
Kompleksna rutina je tako zgoščena v eno samo velikokrat je to samo misel, ki ji moramo za izvedbo nameniti le delček možganske moči.
Brez navad bi morali prav vsako stvar, ki jo počnemo vsak dan, zavestno načrtovali in izvesti od prve jutranje skodelice kave in iskanja poti v službo do kuhanja večerje in ščetkanja zob pred spanjem. Možgani so zelo učinkoviti pri ustvarjanju navad.
Če nekaj velikokrat ponovimo se rutina vtisne v um in navada je ustvarjena. Vsakič, ko navado ponovimo, se tisto, kar se vtisne, se nekoliko poglobi. Sčasoma možgani ustvarijo specializiran tokokrog, namenjen izvajanju te navade, to pa pomeni, da postane sestavni del možganov.
Navade ne obvladujejo samo vedenja, začnejo lahko obvladovati tudi misli.
Ponavljajoče se misli in rutinski načini reševanja problemov puščajo sledi v umu enako kot druge rutine. Ste si kdaj zaman prizadevali iz glave pregnati refren kake zoprne pesmi? Ali pa nedavni spomin na sramoten spodrsljaj, ki ste si ga privoščili? Oboje so ponavljajoče misli. Čeprav nanje kmalu pozabimo, se lahko druge, bolj čustveno nabite misli začnejo globlje vtiskovati v um. Čez čas lahko tudi te postanejo sestavni del zgradbe možganov.
Dober primer so ustvarjalne blokade, čeprav lahko enaka temeljna načela prenesemo na druge situacije v katerih obtičimo ali ne zmoremo rešiti problema ali mučne zagate.
Pri takšnih blokadah se um ujame na primer v takšno miselno spiralo; zakaj tega nisem sposoben narediti, pa bi mi moralo iti od rok, ves čas se vrtim v začaranem krogu. Ena misel sproži naslednjo in ta naslednjo, v ponavljajočem se vzorcu, ki nam krade energijo in uničuje samozavest. Takšne misli nam lahko um vlečejo v spiralo, ki preprečuje ustvarjalnost. Večina ljudi se iz takšnih blokad večinoma hitro izplete.
Lahko pa v kakšni obtičite ali izgubite sposobnost za sprejemanje racionalnih odločitev, ko začnejo ponavljajoče se misli sprožati čustveno nabite spomine. To se zgodi, ker je um zasnovan tako, da v množici podatkov razbere vzorce in pomen. Ko se nam utrne misel, možgani prikličejo spomine, ki odslikavajo takšne misli. Iščejo razlog, zakaj se počutimo ujete. Iščejo vzorce, namige, ki bi lahko pomagali rešiti trenutni problem, pri katerem se nam je zataknilo.
Preberite tudi ALI PREHRANJEVALNE NAVADE VPLIVAJO NA VIDEZ? in ASTRO ZNAMENJA, KI SO SPOSOBNA PREMAGATI SLABE NAVADE IN SKUŠNJAVE