Delo vas mora osrečevati in polniti z energijo
Predviden čas branja: 4 minute
Čustveno zrel, uravnotežen človek vidi v delu ne samo vir dohodka, ki mu omogoča dostojno življenje, temveč tudi vir zadovoljstva. Zdrav in res zrel odnos do dela ima le oseba, ki zna uživati v njem. Največ delamo v svojem poklicu. To je zelo pomemben del življenja, saj v njem preživimo vsaj polovico dneva. Zato je naravno, da si oseba, ki se spoštuje, prizadeva, da je poklic ne bo obremenjeval, ne telesno, ne duševno, ampak jo bo veselil. Zato si izbere poklic, ki jo zanima in se čuti sposobna zanj.
Pogosto nas kak poklic privlači ravno zaradi tega, ker nosimo v sebi prirojeno sposobnost zanj.
Res zadovoljni smo lahko le s poklicem, ki smo ga izbrali zaradi naravne nagnjenosti do njega in iz potrebe, da se ukvarjamo z določenim delom prav zaradi tega, ker nam nudi možnost, da se najdemo v njem in se uveljavimo z njim v lastnih očeh. Žal je precej ljudi, ki se usposobijo za kak poklic zato, ker upajo, da bo vir velikega zaslužka, ki jim bo omogočal razkošno življenje. Ali pa si izberejo poklic, ki ga imajo za imenitnega, ki v njihovem okolju visoko kotira, zato upajo, da se bodo s takšnim poklicem uveljavili pred ljudmi, s katerimi živijo. Toda v tem primeru se pogosto obremenjujejo z delom, ki jih ne veseli ali pa je zanje prezahtevno.
Posledica tega je, da se kmalu naveličajo svojega poklica, da včasih neradi hodijo v službo, da pri delu ne uporabljajo vseh svojih zmožnosti, zato niso tako produktivni, kot bi lahko bili.
Zato ne dosegajo ne delovnih rezultatov ne poklicnega ugleda, kakršnega si želijo. Posledica tega je, da so nezadovoljni s seboj in vse manj prijateljsko razpoloženi do sebe. V drugih primerih pa ljudje, ki se ukvarjajo z določenim poklicem predvsem zato, da bi obogateli, delajo čezmerno, se preveč utrujajo in zanemarijo svoje osebno življenje. Tudi ti so nezadovoljni. Zaupajo le denarju, ki ga hočejo imeti toliko, da jim bo omogočil nadpovprečno gmotno življenjsko raven.
Tisti, ki želi, da bi se pri delu čim bolje počutil, si prizadeva narediti delovno mesto tako da bo rad prihajal v ta prostor in ga imel za prijaznega. Delavčeva produktivnost je precej odvisna od njegovega doživljanja delovnega mesta. Če se tam dobro počuti, ga to bolj spodbuja k aktiviranju vseh njegovih delovnih sposobnosti, kot pa up, da bo več zaslužil, če bo delal več in bolje. Navadno imamo pri delu sodelavce.
Zelo je pomembno, kako jih doživljamo. Odnosi s sodelavci precej vplivajo na naše razpoloženje pri delu, s tem pa seveda tudi na našo učinkovitost in zadovoljstvo pri delu.
Če je le mogoče, si jih sami izberemo. Pri tem si prizadevajmo, da bodo to ljudje, ki jim zaupamo, ki so nam simpatični in smo lahko do njih odkriti in sproščeni. Če pa ne moremo vplivati na to, s kom bomo sodelovali pri delu, je pametno oziroma je to izraz prijateljstva do sebe, če se bomo tem ljudem čimbolj prilagodili.
Izogibali se bomo avtoritarnem vedenju, nikomur ne bomo vsiljevali svojega mnenja, spoštovali bomo tuje želje in potrebe, so sodelavcev bomo pravični, predvsem pa taktni, pazili bomo, da jih ne užalimo, jih ne podcenjujemo in se ne vtikamo v njihovo zasebno življenje. Tako se bomo najbolje uveljavili v svoji delovni skupini, hkrati pa tudi v lastnih očeh, ker nam bo občutek, da nas sodelavci sprejemajo s simpatijo, okrepil samozavest.