LJUBOSUMJE, PRETEKLOST IN STRAHOVI

Kakšna je funkcija ljubosumja?
Kakšna je funkcija ljubosumja?

Kakšna je funkcija ljubosumja?

Predviden čas branja: 4 minutes

Redki so ljudje, ki nikoli niso doživeli ljubosumja. Naravna ljubezen je takšna, da tisti, ki ljubi, lahko tudi preneha ljubiti. Zato lahko ljubljena oseba občasno občuti strah, da bo izgubila ljubezen. Kadar je razlog za to nekdo tretji, nastopi ljubosumje. Ljubosumna oseba misli, da je to zaradi tretjega ljubljena oseba prenehala ljubiti ali da bo tega tretjega vzljubila bolj, kot ljubi njo. Funkcija ljubosumja je, da partnerju signalizira, da je ljubezen ogrožena, da bi ta naredil določene korake, ki bodo odnos zaščitili.

Kadar pa je ljubosumje pretirano, stalno ali patološko, uničuje ljubezen, namesto da bi služilo njeni ohranitvi.

Obstaja vrsta ljubosumja, pri katerem je oseba ljubosumna na svojega partnerja zaradi nečesa, kar se je zgodilo veliko prej, preden sta se spoznala, preden sta se vzljubila in drug drugemu obljubila zvestobo. Na primer, čeprav je partnerico spoznal nekaj let po tem, ko je ona prekinila z bivšim fantom, je partner nenehno ljubosumen na njun nekdanji odnos. Oseba v sedanjosti se jezi na partnerja zaradi nečesa, kar je počel v davni preteklosti. Na določen način sedanji partner s tem zahteva, da ljubljena oseba spremeni svoje vedenje v preteklosti. Ker je to nemogoče, takšno ljubosumje nima funkcije zaščite odnosa.

Kakšna je funkcija ljubosumja?

Sposobnost občutiti ljubosumja zaradi nečesa v preteklosti je v naravi duševnih procesov, ki so pravzaprav domišljije in imaginacije.

Značilen način, na katerega nekdo pri sebi izziva občutje ljubosumja, je, da si slikovito predstavlja partnerja, kako si izmenjuje nežnosti z nekom drugim. Človeška duševnost je tako nastrojena, da mentalne slike, ki so rezultat domišljanja in domišljije, premalo razlikujemo od tistih mentalnih slik, ki so rezultat  opažanja dejanske stvarnosti. Zaradi tega oseba z enim delom sebe verjame, da se to, kar si domišlja, prav zdaj v resnici  dogaja. Zato se odzove z močnim ljubosumjem. Ko pa to ljubosumje zaupa partnerju, je ta nemočen, saj ne more spremeniti nečesa, kar se je zgodilo pred leti.

Lahko sicer trdi, da je to davna preteklost, da je nekdanji odnos končan, toda s tem ponavadi ne pomiri ljubosumja, ki ga izzove domišljija.

Kakšna je funkcija ljubosumja?

Ker je ljubezen signal, da se človek boji, da bi lahko izgubil ljubezen, je na ta signal vedno dobro odgovoriti s potrjevanjem ljubezni. Nežen objem, poljub in ljubezenska izjava lahko pomirijo tudi osebo, ki je zaradi ljubosumja zelo vznemirjena. Nikakor pa ne smete privoliti v zahtevo ljubosumne osebe, da ji podrobno opišete nekatere situacije z nekdanjim partnerjem. Podrobnosti samo še povečuje slikovitost, ki podžiga domišljijo, ta pa ljubosumje.

Ljubosumje ni znak ljubezni, temveč je znak strahu pred izgubo ljubezni. Čim intenzivnejše je ljubosumje, tem bolj se odnos ljubezni doživlja kot slab. Najintenzivnejše ljubosumje čutijo tisti, ki globoko v sebi ne verjamejo, da si zaslužijo biti ljubljeni. Kronično občutenje ljubosumja je signal, da je odnos zelo nestabilen, in ne signal da je odnos strasten.