Ego zmeraj zna, duši pa ni treba znati. Ego živi v strahu, duša v zaupanju.
Predviden čas branja: 4 minute
Zakon ustvarjanja nas vodi k oblikovanju nove prihodnosti, ki temelji na globlji resnici v nas. Namesto, da bi obtičali v omejujoči realnosti naših malenkostnih zahtev, lahko na tem temelju stopimo v neomejeno prostost način najglobljih hrepenenj. Ko smo sprejeli svoje najbolj mračne lastnosti, je čas, da obnovimo svojo svetlobo, svoj ljubeči, sočutni, ustvarjalni vidik. Šele ko sprejmemo tako svojo temo kot svojo svetlobo, imamo dostop do svoje celote. In ko imamo dostop do vsega, kar smo, se lahko uskladimo z usodo svoje duše. Ko plešemo v objemu svoje duše in njenega namena, lahko izrazimo svoje notranje darove. Zakon ustvarjanja nam pove, da odpuščanje prelomi vse vezi, ki so nas priklepale na preteklost.
Nihče ne more napraviti česa ravno tako, kakor bi vi. Vsak prstni odtis je drugačen, ker je vsak od nas drugačen.
Notranjost vsakega od nas ima vtisnjen edinstven zemljevid, ki nas vodi k edinstvenim okoliščinam, ki lahko omogočijo, da bi se izrazili. Pomembni ste. Vaše delo, vaše ravnanje, vaše odločitve vse to je pomembno. Ste pomemben del človeštva in dragocen košček tega sveta. Če bi vedeli, kako pomembni ste, bi od radosti začeli vzklikati. Vsi imamo svobodno voljo. Pravico imamo izbirati, ali bomo prispevali enkratni košček sestavljanke univerzuma ali pa bomo krenili v nasprotno smer.
Vsak prispeva pomemben delček, ki dopolni sliko življenja.
Kadar tičimo v preteklosti, je skoraj nemogoče prepoznati svoj del sestavljanke in ga položiti tja, kamor je bil namenjen. Ko pa se odločimo in sprejmemo svoje poslanstvo, prispevamo k presenetljivi planetarni sestavljanki svoj, edinstven delec. Če boste opravili delo v sebi in se pozdravili na najgloblji ravni, se boste s spoštovanjem zazrli v svojo novo osebnost. Počutili se boste vredne in poklicane, da izrazite svoje darove, svojo vlogo v življenju boste izpolnjevali radostno in s strastjo.
Kako naj razlikujemo med egom in dušo?
Čisto preprosto je. Ego zmeraj zna, duši pa ni treba znati. Ego živi v strahu, duša v zaupanju. Ego se upira, če stvari ne tečejo po njegovem, duša pa se preda in zaupa, da vas reka življenja pelje na natanko pravi kraj. Ego živi v preteklosti, duša v sedanjosti v velikem zavedanju, da je ta trenutek edini, ki obstaja. Ego bo napravil vse, da bi dokazal svoj prav, duša pa ve, da je v njej moč, znanje in modrost tudi, ko se zmoti. Ego je resnoben, duša lahka in radostna. Go obtožuje, duša prevzema polno odgovornost za vsako okoliščino. Ego obsoja, duša vas izpolni s sočutjem.
Večina ljudi je v dilemi, po kateri poti naj gre.
Udobneje je slediti poti ega. Zmotno verjamemo, da bomo varni, če ostanemo tam, kjer smo. Celo če smo zaradi poslušanja egovega glasu zabredli v težave, ga še vedno hočemo imeti za edinega prijatelja. Zaupati moramo vesoljnemu zemljevidu svojega življenja, da bomo prišli do kraja, kjer bomo dobili vse, kar potrebujemo. Višji načrt ni vedno tak, kot bi po naše moral biti. Pravzaprav bi večina ljudi, ki so se prepustili krepčilnemu vplivu svoje duše, verjetno povedala, da sploh niso vedeli, kam gredo, dokler niso prišli do tja. Opustiti moramo življenje, kakršnega smo načrtovali, da bi zaživeli življenje, ki čaka na vas.