Biti popolnoma buden do svoje izkušnje, kakršna je, in se ji ne umikati ali ji celo obrniti hrbet, to pomeni biti bojevnik srca.
Estimated reading time: 5 minut
Z ljubeznijo do drugega človeka pride naše srce v stik z našo karmo, razburka čustva negotovosti, zmedenosti, strahu in ranljivosti. Ljubezen nam razkrije, da smo globoko v sebi ranljivi. Običajno skušamo obvladovati in upravljati svoje življenje, da bi se izognili tem čustvom, ki nam, tako se nam zdi, ogrožajo varnost in identiteto. Toda ta ranljivost je bistvena za našo človečnost, ko ljubimo, se je samo bolj zavemo. Če si dopustimo, da jo občutimo, nas omehča in zrahlja stare, toge vzorce.
Zato je odločilna za našo rast. Ranljivi smo na dva načina, in sicer nismo le nežni in občutljivi, ampak tudi nezreli.
Ker smo nedokončana žival, naša izkustva niso nikoli docela izoblikovana, uglajena, popolna. Smo mešanica zelo različnih, marsikdaj neskladnih nagibov in energij. Naša čustva se nikoli ne prilegajo popolnoma v ljubek, čudovit zavojček, nikoli čisto ne dosežejo naše idealne podobe o tem, kakšna naj bi bila. Če hočemo živeti v miru s samim seboj, se moramo naučiti zaupati tej surovosti v jedru svojih izkušenj, se svobodno gibati z njo in jo morda celo ceniti.
To pomeni, da se moramo naučiti sprejemati svojo izkušnjo, kakršna je, namesto da bi jo skušali stlačiti v kako že prej zamišljeno podobo.
Biti popolnoma buden do svoje izkušnje, kakršna je, in se ji ne umikati ali ji celo obrniti hrbet to pomeni biti bojevnik srca. Biti bojevnik v tem smislu ne pomeni ravnati grobo ali nasilno. Biti bojevnik srca pomeni pozdraviti kot priložnost vse, do česar v odnosih pride, ne glede na to, kako težko je priklicati moč in seči po novih notranjih virih.
Če gledamo z bojevitim duhom na težave kot korake na poti ali kot gibe pri plesu, ne pa kot na nadloge ali grožnje, potem premagamo svoje običajno nagnjenje, da bi se stisnili v sovražno prežo, kadar nas kaj ogroža. To nam pomaga, da se bolj polno, bolj dobrohotno in bolj budno povežemo s seboj in drugimi.
Kaj nam bo omogočilo, da se soočimo z vsem, kar se godi okoli nas?
Če hočemo črpati iz svojega bojevniškega duha, moramo poiskati vir moči v sebi tako, da razvijemo globlji odnos do samega sebe. Negovati moramo predvsem tri bistvene zmožnosti, ki nam omogočajo stik s tistim, kar je. Zavedanje, pogum in nežnost so osnovno orožje srečnega bojevnika. Zarežejo v naše običajno nagnjenje, da bi kar napadli ali pobegnili, kadar zaidemo v boleč ali težaven položaj. Omogočijo nam, da iz vsakršnega izziva naredimo stopnico v svojem razvoju.
Večina nas je dopustila, da je to orožje zarjavelo, ker ga nismo uporabljali. Na srečo nam to ne preprečuje, da si ne bi upali na pot ljubezni.
Kajti odnosi ponujajo veliko trdih površin, kjer lahko brusimo te sposobnosti. Bolj ko so izbrušene, dlje lahko pridemo po tej poti. Vsi se spopadamo z ovirami, ki so ovira zdravemu, izpolnjujočemu razmerju. Morebiti dvomimo, da smo vredni ljubezni. Morebiti se nikoli ne čutimo pripravljene, da se na koga navežemo. Ali pa nikoli ne najdemo pravega.
Zaradi take brezizhodnosti nihamo med upanjem, da se bomo nekako rešili in svojega položaja, in obupom, da nam nekaj manjka in da smo pogubljeni.
Če pa nasprotno, dopustimo težavam, da nas ganejo, nam bodo pokazale, kaj je treba najprej narediti, da bomo dosegli globljo povezanost s seboj in drugimi. Če si dovolimo občutiti ranljivost, ki jo te težave oživljajo, pridemo v stik z globljimi močmi in najdemo pot, kako ravnati z njimi. Tako je vse, kar se nam zdi v odnosu najbolj nemogoče, vsakršen problem, težava ali zmešnjava, če ga vidimo, občutimo in se mu približamo naša pot.
Preberite tudi KAKO RAZKRIJEMO SVOJA ČUSTVA? in Z IZRAŽANJEM POTLAČENIH ČUSTEV SE DELO NA SEBI ŠELE ZAČNE