Ste sposobni razkrivati svoja čustva?
Estimated reading time: 4 minute
Čustva so pomemben del narave. Pogosto jim dovolimo, da vodijo naše odločitve in dejanja. Stvari torej ne počnemo vedno zato, ker jih moramo; včasih nas vodijo čustva, včasih pa se svojih čustev sploh ne zavedamo. Ljudje vedno razkrijejo svoja čustva, tudi kadar se jih zavedajo ali jih hočejo prikriti. Razumevanje načina, na katerega drugi filtrirajo ali interpretirajo svoje izkušnje in vtise, predstavlja velik del branja misli.
Dominantni čuti so eden od ključev, ki jih potrebujete, da boste lahko razkrili te skrivnosti.
Prepoznavanje čustvenega stanja druge osebe je še en velik del te sestavljanke. Čustvo je kot mehanizem preživetja. Najpogostejši vzrok čustva je občutek ali prepričanje, da smo ogroženi, naj gre za osebno varnost ali v smislu splošnega dobrega počutja. Popularna teorija torej predpostavlja, da so čustva nastala kot biološki mehanizem preživetja; da v situacijah, ko enostavno nimamo dovolj časa, da bi zadeve ustrezno preučili čustva predstavljajo bližnjice, ki preglasijo racionalno presojo. V določenih situacijah se moramo odzvati takoj, samodejno, samo da preživimo.
Čustvene informacije lahko skozi možgane uberejo dve poti.
Obe se začneta na isti točki; naši receptorji so prejeli signal in ga poslali v del možganov, imenovan talamus. S povsem praktičnega stališča pomeni, da je nekaj velikega, ker se nam naglo rohneče približa, dražljaj, ki bo sprožil občutek strahu. Strah med drugim pomeni povišan srčni utrip in pretok krvi v velike mišice v nogah, kar nas pripravi na morebiten beg. Ker se telo odzove pred umom, bi naglo obrnili volan in zapeljali s ceste, še preden bi imeli čas pomisliti. Sranje, tovornjak je vozil po napačni strani ceste.
Vaše telo bo potrebovalo več časa, da se vrne v normalno stanje, kot ga potrebujejo vaše misli. Čeprav ste se izognili nevarnosti, to pomeni, da vam bo srce še naprej divjalo in bodo vaša usta še nekaj časa suha, pa če je bil odziv primeren ali ne. Čustva pridejo in grejo, včasih eno čustvo zamenja drugo. Nekateri ljudje so bolj čustveni od drugih, pa še ti imajo obdobja, ko ne doživljajo nobenih posebnih čustev. Obstaja razlika med čustvom in razpoloženjem.
Čustvo je krajše in intenzivnejše, razpoloženje pa lahko traja vse življenje in služi kot ozadje vašim čustvom.
Kadar doživljamo čustvo, pravimo, da nekaj čutimo. Kar v resnici čutimo so sproženi fizični odzivi, ki se odvijajo v telesu. Nekatere spremembe so obremenjujoče in neprijetne, še posebej tiste, ki zahtevajo velik telesni napor. Druge spremembe so veliko prijetnejše. Te bi šteli med pozitivna čustva. A izkušnja, o kateri govorimo , ko pravimo, da čutimo veselje ali jezo, je pravzaprav naša izkušnja samodejnih bioloških odzivov, ki se odvijajo v nas.
Seveda se vsakič, ko nekaj občutimo, ne borimo za življenje.
Naša čustva so se skozi čas razvila, postala so številčnejša in bolj prefinjena. Vsa čustva niso univerzalna; nekatera se delijo samo na ljudi iste kulture. Čustva se lahko sprožijo tudi na druge načine, ne samo povsem samodejno. Pogosto izražamo dva čustva hkrati. Če smo presenečeni in se nato razveselimo, ko izvemo, za kaj gre, bomo izrazili presenečenje, ki mu bo sledilo veselje.
Med obema je stopnja, na kateri izražamo tako prejšnje kot nove občutke. Hkrati smo videti presenečeni in veseli. Izkusimo lahko tudi pristno mešano čustvo, kot je sijajna kombinacija strahu in radosti, ki jo doživljamo. Prav tako poskušamo pogosto prikriti svoja resnična čustva in prikazati nekaj drugega; kadar smo žalostni, a se poskušamo delati srečne.
Preberite tudi RAZPAD RAZMERJA: STRESNA ČUSTVENA IZKUŠNJA in VAS JE ZAPUSTILA LJUBLJENA OSEBA?