ALI UŽITKI SAMI PO SEBI PRINAŠAJO SREČO?

Užitki nas sicer razveseljujejo, vendar sami po sebi običajno na prinašajo sreče
Užitki nas sicer razveseljujejo, vendar sami po sebi običajno na prinašajo sreče

Užitki nas sicer razveseljujejo, vendar sami po sebi običajno na prinašajo sreče

Predviden čas branja: 4 minutes

Ko razmišljamo, kakšne izkušnje izboljšajo naša življenja, večina najprej pomisli, da sreča pomeni občutiti užitek, denimo z dobro hrano, raznovrstnimi dobrinami in ugodji, ki jih lahko plačamo z denarjem. Predstavljamo si zadovoljstvo ob potovanju po eksotičnih krajih, ob kramljanju v zanimivi družbi ali ob pogledu na drage elektronske naprave, s katerimi si tako krajšamo čas. Če si ne zmoremo privoščiti teh dobrin ali pustolovščin, s katerimi nas ves čas zapeljujejo prebrisane reklame in bombardirajo kričeči oglasi, se zadovoljimo z mirnim večerom pred domačim televizorjem.

Užitek je občutek zadoščenja, ki ga dosežemo kadarkoli in informacije v zavesti kažejo, da so bila izpolnjena pričakovanja, ki jih določata biološko programiranje ali družbeno pogojevanje.

Užitki nas sicer razveseljujejo, vendar sami po sebi običajno na prinašajo sreče

Kadar smo lačni, je okus hrane blagodejen, saj zmanjšuje naše fiziološko neravnovesje. Užitek je pomemben del kakovosti življenja, vendar sam po sebi ne prinaša sreče. Spanje, hrana, počitek nam zagotavljajo krepčilne izkušnje, ki v zavesti povrnejo red po psihični entropiji, nastali zaradi vdora telesnih potreb. Toda te stvari v nas ne sprožijo psihološke rasti in ne prispevajo h kompleksnosti občutka samega sebe. Užitek pomaga vzdrževati red v zavesti, vendar ga sam na novo ne ustvarja.

Kadar razmišljamo o tem, kaj bogati naša življenja, se radi odmaknemo od prijetnih spominov in se začnemo spominjati drugih dogodkov, drugih izkušenj, ki se prekrivajo s tistimi, ki so nam nudile užitek, vendar spadajo v kategorijo, ki si zasluži posebno ime, zadovoljstvo.

Zadovoljujoči dogodki se zgodijo, kadar nismo izpolnili le nekaterih vnaprejšnjih pričakovanj ali zadovoljili potrebe ali želje, temveč presegli to, za kar smo programirani dosegli nekaj nepričakovanega, morda nekaj, kar do takrat ni bilo niti predstavljeno. Za zadovoljstvo so značilni prav to gibanje naprej, občutek novosti in uresničitve. Tudi izkušnje, ki nam vzbujajo užitek, nam lahko nudijo zadovoljstvo, vendar je med tema dvema občutkoma precejšnja razlika. Prav zato je užitek bežen in kratkotrajen, občutek samega sebe pa zaradi užitkarskih izkušenj ne more rasti. Kompleksnost zahteva vlaganje psihične energije v nove in relativno zahtevne cilje.

Užitki nas sicer razveseljujejo, vendar sami po sebi običajno na prinašajo sreče

Tudi uspešen zaključek težkih poslovnih pogajanj ali katerokoli dobro opravljeno delo v nas vzbudi občutek zadovoljstva. Morda nobena izkušnja ni preveč prijetna v času, ko se odvija, toda kasneje, ko pomislimo za nazaj, si rečemo; Super je bilo, in si želimo, da bi jo lahko ponovili. Po zadovoljujočem dogodku vemo, da smo se spremenili, da je naš občutek samega sebe zrastel, na neki način smo zaradi tega postali bolj kompleksni ljudje. Brez zadovoljstva lahko zdržimo življenje, lahko je celo prijetno. Toda tako življenje je lahko negotovo, saj je odvisno od sreče in sodelovanja zunanjih okoliščin. Če želimo pridobiti osebni nadzor nad kakovostjo izkustva, se moramo naučiti, kako vgraditi zadovoljstvo v to, kar se nam dogaja iz dneva v dan.