ZAČNITE SE ODZIVATI TER DELOVATI PRISTNO

Tako drug drugemu nudimo oporo in pokažemo, da smo zmožni prisluhniti in razumeti.
Tako drug drugemu nudimo oporo in pokažemo, da smo zmožni prisluhniti in razumeti.

Morda se ne boste strinjali s tem, kako se nekdo spopada s težavi ali celo z razlago položaja, v katerem se je znašel, vendar lahko vseeno pokažete pripravljenost za pristen stik in izrazite podporo.

Estimated reading time: 4 minute

Tako drug drugemu nudimo oporo in pokažemo, da smo zmožni prisluhniti in razumeti. To je nemogoče storiti vedno on pri vseh, a je treba, kadar šteje. Kadar se odzovemo pristno in ne s toksično pozitivnostjo, potrjujemo, da je to, kar drugi prestaja, resnično, z njim sočustvujemo in ne zmanjšujemo teže njegove izkušnje ali je celo zanikamo. Prav mogoče je, da se ne boste strinjali s tem, kako se nekdo spopada s težavi ali celo z razlago položaja, v katerem se je znašel, vendar lahko vseeno pokažete pripravljenost za pristen stik z njim in mu izrazite podporo.

Besede preoblikujejo naše možgane in naš odnos do soljudi. Če želimo z nekom, vzpostaviti učinkovito komunikacijo in mu izkazati podporo, moramo najprej razumeti, v kakšnem svetu živi. Kadar posežemo po toksični pozitivnosti, govorimo tisto, kar smo bili naučeni, namesto da bi zares prisluhnili, se poglobili v sogovornikovo stisko in z njim vzpostavili pristen stik. Če hočete nekomu zares pomagati, mu gotovo nočete vzbujati slabih občutkov.

Tako drug drugemu nudimo oporo in pokažemo, da smo zmožni prisluhniti in razumeti.

Kaj boste s pozitivnimi puhlicami ali pozitivno naravnanostjo dosegli, pa je odvisno od tega, kdaj, s kom in o čem boste govorili. Pogosto se v naglici oprimemo pozitivnosti, ker si iskreno želimo, da bi nekomu odleglo. Če bomo le našli nekaj pravih besed, bomo gotovo pregnali bolečino.

Za nameček si povsem sebično želimo, da bi naše besede zalegle in bi lahko pustili za sabo neprijetno temo ter se izognili ždenju z nekom, ki mu ni dobro. Gotovo se vsi strinjamo, da biti z nekom, ki joče ali je razburjen, ni vselej lahko. Želimo si samo, da bi mu odleglo. Prevelika naglica pa utegne razočarati vse.

Tako drug drugemu nudimo oporo in pokažemo, da smo zmožni prisluhniti in razumeti.

Ključno je izbrati pravi trenutek. Preden nekoga spodbudite, da pogleda na težavo s svetle plati, se opomnite: Čas ne zaceli vseh ran. Ljudje se z bolečino soočajo različno hitro in zgolj oni lahko odločijo, kakšen kos poti so prehodili. V stiski se vsak od nas odzove drugače. Če nekdo s svojim odzivom ne ogroža ne sebe ne drugih, ki bi jih bilo treba zaščititi, je prav, da čustva izživi. Tega vam ni treba na silo spreminjati.

Ni res, da je v vsem slabem tudi zrno dobrega. Nekatere izkušnje so preprosto zelo, zelo boleče in to moramo sprejeti. Zelo težko je opazovati, kako nekdo trpi. Bodite sočutni tudi do sebe. Skušajte se izogniti bodrilnim puhlicam, ko nekdo joka ali je jasno, da doživlja kaj neprijetnega, neposredno po dogodku, ko vas nekdo prosi, da mu samo prisluhnete, ko vam nekdo pove, da ne potrebuje nasvetov, ko neprijeten dogodek še vedno poteka, ko ne veste dobro, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Naj imamo še tako dobre namene, učinka svojih besed ne presojamo mi. O tem, ali so vaše optimistične puhlice koristne ali ne, odločajo tisti, ki jim je vaša pomoč namenjena. Zato je vedno nujno razmisliti, komu govorite.

Preberite tudi SKOČITE S PONORELEGA VLAKA OSEBNE RASTI in ANDREJIN MOŽ NE RAZUME, DA POTREBUJE NEKAJ ČASA ZASE