Prava narava je tista, ki vas vodi v življenju
Predviden čas branja: 4 minute
Cilj vsakega od nas je, da v življenju uspe. Kaj pa se zgodi, če se pri tem ujamemo v začaran krog prizadevanj, ki ne vodijo do uspeha, pa naj se še tako trudimo? Življenje naenkrat postane ograjen prostor brez izhoda, po katerem zmedeno tekamo in obupano iščemo rešitev, hkrati pa svoje obveznosti opravljamo vse bolj avtomatizirano in površno. Ker je želja po uspehu vsem prirojena, nas takšno življenje ne zadovoljuje in želja nenehno raste. Vemo, da trenutno stanje ni nekaj, česar so iskreno želimo. Če se ozremo naokoli, ugotovimo, da se vsi spopadajo z enakimi težavami. Vsi se pehamo za uspehi, ki jih nikoli ne izživimo popolnoma.
Naučili smo se igrati po pravilih nore igre, v kateri je bistvo tekanje naokrog in ne zadevanje golov.
Nenehno tekmujemo, zmagoslavja pa so redka in predvsem kratkotrajna. Iz metafore je razvidno, zakaj nas velikokrat navdaja občutek, da je naše življenje prazno cilj ni nič jasen, zato zmaga ne pomeni uspeha. V resnici nihče svojega početja ne dojema kot igre. Gre le za željo po uspehu, ki ga kljub vsemu trudu pogosto pa prav zaradi truda, usmerjenega v napačno smer ni mogoče doseči. Ko se neuspehi in razočaranja vrstijo, življenje postaja vse bolj nevzdržno in najraje bi odnehali. Pa ne moremo.

Pravila, ki smo se jih naučili, namreč ne dovoljujejo odhoda da bi se tega v celoti zavedali, začnemo obupavati.
To pomeni konec prizadevanj za mirno in lagodno življenje cilj ni več srečno, temveč le znosno življenje. Nikar ne obupajte. Ni vam treba, ker vam lahko uspe. Pozabite na zavajajoča pravila, ki ste se jih naučili v življenju in vam ne dajejo možnosti, da bi se ustavili. Pozabite na zmotno prepričanje, da bo življenje postalo lepše, če se boste dovolj dolgo pa čeprav brezglavo podili po igrišču.
Naučite se gledati objektivno in upoštevati dejstva.
Izstopite iz igre. Osvobodite se občutka, da ste z drugimi igralci ujeti na igrišču. Nič vas ne more ustaviti. Verjemite, to je prvi in eden najodločilnejših korakov na poti do uspeha, ki si ga vsi tako želimo. Ko se torej odločite napraviti konec brezglavemu iskanju uspešnega in mirnega življenja, ne izbirajte smeri, saj je bistvenega pomena le to, da stopate stran od nečesa, kar vas onesrečuje. Pomembno je le, da prenehate ponavljati stare vedenjske vzorce, da zberete misli, se čedalje bolj oddaljite od življenja, ki vas preprosto ni vredno.

To, da smer vašega oddaljevanja ni pomembna, drži le deloma.
Smer je pomembna, ampak vaša prava narava vas bo sama najbolje vodila na tej znani poti, polni presenečenj. Poti ne izbirate sami. Vaša naloga je le, da si dovolite zaživeti drugače in prisluhniti svoji pravi naravi. To boste sprva počeli zavestno in se na trenutke morda počutili nelagodno, sčasoma pa boste ugotovili, da zadovoljujete povsem naravno potrebo, prirojeno vsakemu človeku. Potrebo po resnici in pravilih, ki jih narekuje življenje, ne okolica.
Življenje v skladu z resnico in omenjenimi pravili omogoča notranjo rast. Zavestna in trdna odločitev, da ne boste večni poraženec, lahko pomeni samo nekaj, začeli boste zmagovati. Človek, ki ne živi v skladu z višjimi načeli in si ne prizadeva za notranjo rast, je le nemočna lutka. Takšen človek je zgolj odmev, ne glas. Človek, ki nima notranjega življenja, je suženj svoje okolice.