Izberite sočutje in se izognite pomilovanju
Predviden čas branja: 4 minute
Moč sočutja je veliko bogastvo. Ko opazujete druge v težkih življenjskih situacijah, je vedno modreje, da z njimi sočustvujemo, kot pa da jih pomilujemo. Sočutje je naraven in zrel odziv na bolečino. Včasih se bo dotaknila bolečina poznanih, včasih tudi nepoznanih ljudi. Lahko se nas dotakne življenjska situacija vseh ljudi, s katerimi čutimo nekakšno povezanost. Povezanost najpogosteje začutimo zato, ker v drugi osebi prepoznamo del sebe, oziroma zato, ker v njeni življenjski zgodbi prepoznamo del lastne. Lahko pa jo začutimo, ker v njej prepoznamo človeškost, ker smo na tej osnovi povezani z vsemi ljudmi.
S sočutjem drugi osebi pomagamo, medtem ko ji s pomilovanjem otežujemo položaj.
Tudi če oseba zahteva, da z njo nekaj obžalujemo, ji v resnici, čeprav to storimo, s tem ne bomo pomagali ker s pomilovanjem dajemo več razlogov, da se bomo še naprej počutili tako, na ta način pa ne bo mogla izboljšati svojega življenjskega položaja. Naše pomilovanje bo okrepilo njeno samopomilovanje, kar pa ji zagotovo ne bo pomagalo. Pomilovanje opravičuje in spodbuja pasivnost in ne more ustvariti ničesar konstruktivnega.
Medtem ko boste s sočutjem pokazali, da čutite bolečino nekoga in da vam je nekaj do njega, boste s pomilovanjem pokazali, da ne veste kako pomagati, ker ji omogočate, da se v tej bolečini utopi.
S pomilovanjem kažete, da vam je več do njene bolečine kot pa do njene ozdravitve, ker ji s tem pomagate, da ozdravi in najde rešitev za svojo situacijo. Ljudem, ki se radi počutijo žrtve, je všeč, da jih drugi pomilujejo. So strokovnjaki v izmišljevanju izgovorov o tem, zakaj se ne morejo izvleči iz neke življenjske situacije, s tem pa ustvarjajo plodna tla, da pritegnejo pomilovanje. Ljudem, ki radi iščejo rešitve, je všeč, da z njimi sočustvujete. Tako čutijo, da ste z njimi in na strani iskanja rešitve, ker se želijo izvleči iz težke situacije.
Na začetku je treba dopustiti, da izrazijo vse, kar občutijo.
Če so žalostni ali besni, bodite žalostni in besni z njimi. Skupaj jokajte, kričite ali pa bodite v tišini. Ni pravil in nima smisla vnaprej določati kako bi se nekdo moral počutiti ali obnašati. Če želite v takšni situaciji komu pomagati, je na začetku izjemno pomembno , da sprejmete njegov ritem. Nima smisla, da jih zasipavate s floskulami, kot so: Vse bo v redu ali ne razmišljaj zdaj o tem, ali ne jokaj, stisni zobe ali podobno. Ker s temi praznimi besedami je, kot da bi dajali obliž na prestreljeno čustveno rano, to pa je zadnja stvar, ki bi pomagala.
Ko nekdo preživlja intenzivno bolečino, le bodite ob njej in skušajte zrcaliti njene občutke. Skupaj pojdita skozi žalost ali gnev in razočaranje, in tako bo ta oseba občutila vašo bližino in morda bosta lahko skupaj začeli zdraviti rane. In to v ritmu, ki ga dovoljuje ona oziroma globina njene rane.