SLEDIMO SVOJIM ŽELJAM IN ŽIVIMO V SKLADU S SVOJO VESTJO

Kako vemo, da sledimo svojim željam in živimo v skladu s svojo vestjo?
Kako vemo, da sledimo svojim željam in živimo v skladu s svojo vestjo?

Kako vemo, da sledimo svojim željam in živimo v skladu s svojo vestjo?

Predviden čas branja: 3 minutes

Hrepenenje, želje in naša vest so vrline, ki nas pri tem spodbujajo in usmerjajo. Tudi opozarjajo, če smo zastali na svoji poti ali celo skrenili z nje. Ni enostavno slišati svoje želje, saj ne delujemo v praznem prostoru in nam včasih drugi zelo močno določajo pogoje, v katerih se bomo lahko uresničevali. Zato se lahko zgodi, da želje preglasi hrup okrog nas ali nas drugi prepričajo, da niso smiselne ali primerne, saj nam vsiljujejo svoje.

Ne da bi se zavedali, lahko vsiljene želje drugih začnemo prevzemati za svoje.

Ko mislimo, da poslušamo svojo vest, slišimo nauke in moralo okolja, ki nas je sooblikovalo. Kar naj bi bilo povsem preprosto, postane nepregledna zmešnjava. Želje in vest naj bi nas usmerjale, ampak je to sploh naša pristna želja? Nam to govori vest ali zgolj morala in pričakovanja drugih? Preko hrepenenj, želja, vesti in občutkov se oglaša naša intuicija. Kako naj ji zaupamo, če ne vemo, iz česa se napaja. Nam govori in nas vodi, kot je dobro za nas? Ni se težko ravnati po intuiciji. Težko je ločiti, kdaj se ta res oglaša in kdaj  se vanjo preobleče povsem kaj drugega.

Kako vemo, da sledimo svojim željam in živimo v skladu s svojo vestjo?

Res je, da naših resničnih želja ne more nihče zlomiti. Jih pa drugi lahko tako tako utišajo in pridušijo, da je treba ustvariti skoraj popolno tišino , da jih sploh še slišimo. Plasti, ki nam preprečujejo dostop do skritih želja, niso nič drugega kot skupek preteklih konfliktov, krivic in bolečin, zaradi katerih smo se odpovedali sebi in svojim željam ter prevzemali želje drugih. Z odrekanjem smo skušali pozabiti tudi vse krivice in bolečine. Z vsako razkrito plastjo jih znova obujamo in doživljamo.

Kako vemo, da sledimo svojim željam in živimo v skladu s svojo vestjo?

Če občutimo v sebi in svojem delovanju mir, pospremljen z odločitvijo, energijo in vitalnostjo, je to znak, da potujemo v pravi smeri in v stiku s pristnimi cilji. Seveda ne vsak trenutek. Mir v sebi ne pomeni nujno tudi mir v odnosih. Sledenje sebi in svojim željam lahko hitro pride navzkriž z željami in pričakovanji drugih, še posebej tistimi, ki jih imajo drugi glede nas.  Nemir iz okolja in odnosov lahko skali naš notranji mir.

Z vztrajnostjo ga boste sčasoma zmogli ohraniti, tudi če se bodo drugi postavljali na glavo.

Kako vemo, da sledimo svojim željam in živimo v skladu s svojo vestjo?

Ostali boste mirni udi, ko se boste prisiljeni ravnati po željah ali ukazih drugih, ki imajo premoč nad vami. Začasno popuščanje in odstopanje vam ne more povzročiti omembe vredne škode, če ste to storili umirjeno, zavestno in s poudarkom. Življenje in okolje se ne ravnata vedno po željah, zato je iskanje in uresničevanje želja ter ohranjanje pristnosti umetnost, ki se je učimo in v njej izpopolnjujemo vse življenje.

Naše pristne želje nimajo dosti opraviti z drugimi. Obrnjene so navznoter, povezane so predvsem z nami samimi, zato si jih lahko sami uresničimo. Brez tega temeljnega občutka ostajamo bolj na nivoju vsiljenih želja ali nadomestkov pristnih želja. V druge usmerjene ali od drugih preveč odvisne želje so že precej zanesljiv znak, da z nami nimajo kaj dosti opraviti. Vsaj ne na način, ki bi bil za nas koristen. Sledenje takim željam lahko daje kratka zadovoljstva, celo vzhičene občutke sreče.