Ne moremo spoznati resnice o svojem razmerju, dokler se ne posvetimo svojim ranam, dokler ne zakopljemo vsega bremena iz preteklosti in ga ne pustimo za sabo.
Estimated reading time: 4 minute
Pogosto smo jezni zaradi neskladja med svojimi pričakovanji in resničnostjo. Zdi se nam, da nas utesnjuje in razburja druga oseba, toda prava ječa, v katero smo ujeti, so naša nerealna pričakovanja. Pogosto se vežemo kot Romeo in Julija, ne da bi resnično poznali drug drugega. Zaljubimo se v ljubezen ali v podobo človeka, ki smo mu prisodili lastnosti in značilnosti, po katerih hrepenimo, ali v človeka, s katerim lahko ponovimo vzorce, ki smo jih prevzeli v svoji primarni družini.
Ali pa kažemo lažno podobo samih sebe, ker iščemo ljubezen in varno razmerje tako, da se odpovemo temu, kar smo v resnici.
Zaljubljenost je kot kemična omama. Občutek je čudovit a tudi začasen. Ko mine, nam ostanejo izgubljene sanje, občutek praznine ob izgubi partnerja ali razmerja, kakršnih sploh nismo imeli. Marsikdo se iz obupa odpove razmerju, ki bi ga bilo mogoče rešiti. Ampak ljubezen ni to, kar čutimo, temveč to, kar naredimo. Nemogoče se je vrniti na začetek razmerja, v čas, preden smo postali nejevoljni, razočarani in odmaknjeni.
Obstaja pa nekaj boljšega; preporod. Nov začetek.
Vsaka izbira ima svojo ceno. Vedno nekaj pridobimo in nekaj izgubimo. Možnost, ki jo vedno imamo, je, da ne naredimo ničesar. Odločimo se, da se ne bomo odločili. Vsi nosimo strah pred zapuščenostjo, ki izvira iz otroštva. S strahom pred trpljenjem, ki bi nas doletelo, če bi bili z nekom dalj časa narazen ali če bi nas doletelo, ali če bi nas nekdo zapustil ali nas varal, se včasih spopadamo tako, da se že v naprej izognemo bližini.
Veliko parov se gre ples s tremi koraki in podleže začaranemu krogu konfliktov. Prvi korak je nezadovoljstvo. Dolgo ostane nerazrešeno in kmalu preideta na drugi korak; prerekanje. Kričita in besnita, dokler se ne utrudita, potem pa naredita tretji korak; pobotanje. Pobotanje da vtis, da je konflikta konec, ampak to je samo nadaljevanje kroga. Nezadovoljstva, ki je vse sprožilo, še niste razrešili. Preprosto sta si pripravila sceno za ponovitev.
K razmerju bodisi prispevamo ali pa ga zastrupljamo.
Zelo pomembno je, da si vzamemo čas za iskren popis. Lahko je kritizirati druge in sebe ter izpostavljati krivice in pritožbe. Ampak vsi smo tudi dobri. Sami se lahko odločimo, na kaj se bomo osredotočali. Samo sami lahko vemo, ali nam neko razmerje daje moč ali nam jo jemlje. Ampak na tako vprašanje ne gre odgovoriti prehitro. Ne moremo spoznati resnice o svojem razmerju, dokler se ne posvetimo svojim ranam, dokler ne zakopljemo vsega bremena iz preteklosti in ga ne pustimo za sabo.
Drugim pogosto dodeljujemo vloge, ki nam bodo pomagale uprizoriti zgodbo, ki smo jo sklenili pripovedovati.
Ko pa začnemo pripovedovati novo zgodbo, ko se vrnemo k svojemu celovitemu bistvu, lahko izboljšamo svoje odnose. Lahko pa tudi spoznamo, da določenih odnosov ne potrebujemo več in da ne sodijo v našo zgodbo o svobodi. Tega nam ni treba presojati v naglici. Pravzaprav je najbolje, da si nehamo razbijati glavo in se ne trudimo razumeti. Do odgovora bomo prišli samo, če se bomo več igrali, če bomo živeli kar se da polno življenje in bomo to, kar smo že; oseba, ki ima moč.
Preberite tudi NEGUJTE PROSTOR V VAŠEM SRCU in RAZPAD RAZMERJA: STRESNA ČUSTVENA IZKUŠNJA