Potrudite se, da dosežete svoje cilje in namen
Predviden čas branja: 4 minute
Naše življenje je sestavljeno iz ciljev in namenov. Vsakodnevno in dolgoročno se trudimo, da bi jih dosegli. Vsak od teh ciljev govori o tem, kaj je za nas resnično pomembno, in drugim veliko pove o tem kdo smo. Cilji motivirajo naše vedenje. Nekateri so kompleksni in služijo kot vodila za tako temeljne odločitve, kot so, kako se želimo predstavljati drugim in katerim načelom bomo zvesti. Drugi so preprosti in se vrtijo okoli dobrega meta pri kegljanju ali zadetka pri golfu. Pri tem ni tako pomembna zapletenost namena ali cilja, temveč kako visoko cenimo določen dosežek in kako goreče si prizadevamo, da bi cilj uspešno dosegli.
Vsaka resnična in tudi samo namišljena grožnja naši sposobnosti slediti tem ciljem in namenom lahko v nas povzroči čustveno in intelektualno neravnovesje.
To napetost ponavadi imenujemo stres. Stres doživljamo na čustvenih, telesnih in razumskih ravneh. Telesni simptomi lahko vključujejo potenje, trebušne krče, razširjene zenice, hitro in plitvo dihanje ali počasno in globoko vdihovanje. Začnejo se nam tresti roke, izgubimo ravnotežje, prebledimo v obraz. Čustveno lahko občutimo strah ali jezo. Nerazrešen stres lahko povzroči raznovrstne telesne in psihološke težave. Povzroči lahko izjemno izgubo teže, izpadanje las, glavobole, črevesne težave, visok krvni tlak…
Trpimo lahko tudi čustveno, lahko smo potrti, imamo različne osebnostne motnje, kratkotrajne in dolgotrajne motnje spomina lahko postanemo celo psihotični. Vse te težave so poledica velikih kemičnih sprememb v telesu ali pa čustvene zmede in stiske, oboje pa je posledica prevelikega in dolgotrajnega stresa.
Skozi vse naše življenje nas spremljata nagrada in kazen. Skozi osebne izkušnje se sčasoma naučimo, kakšno vedenje nam bo prineslo nagrado in katero bo sprožilo negativen odziv, povezan s kaznijo.
Na podlagi naših zaznav prilagajamo življenje tako, da bi dobili čim več nagrad in bili čim manjkrat kaznovani. V nekaterih primerih pa ne moremo natančno predvideti posledic svoje izbire. Odločimo se za nekaj, za kar verjamemo, da nam bo prineslo ugoden izid, pa se obrne drugače. Ko se nam zgodi kaj takega, se moramo odločiti za boj ali umik. Obenem moramo poskrbeti še za stres, ki ga doživijo, ker se naši načrti niso uresničili, kot smo pričakovali. Kar resnično ustvarja stres, so vaše misli o težavah, vaš odziv na življenjske okoliščine, ne okoliščine same. Ne mučite stvari same, temveč njihove misli o stvareh.
Kadar predolgo in preveč intenzivno premišljujemo o nekem problem, nismo potrti zaradi problema, temveč zaradi naših misli o nedosegljivosti cilja.
Pojav stresa, ki ga bomo uporabljali za diagnozo zavajajočega vedenja, je del splošne kategorije stresnih odzivov. Pri tem se moramo zavedati, da ne laže vsak, ki kaže znake stresa. Vsi znaki zavajanja, besedni ali nebesedni, so oblika stresa, vendar pa ne govorijo vsi o tem, da človek laže. Stres, ki se pojavi, kadar lažete, vsebuje nekaj dodatnih elementov. Še vedno kažete vse običajne znake stresa. Razlika se pojavi v izvoru stresa in njihovih simptomov. Z njimi želimo prikriti močna osebna čustva, ki jih občutimo, a ne želimo, da bi jih sogovornik opazil. Ali pa obratno, želimo, da bi opazovalec mislil, da čutimo nekaj, česar v resnici ne. Stres zaradi neiskrenosti nastane v konfliktu med resnico in našo lastno predstavitvijo resnice.