Kaj so moralna načela, zakaj so pomembna?
Predviden čas branja: 4 minute
Morala ni enoznačen pojem, ki bi ga vsi enako razumeli. Nekateri pojmujejo moralo le bolj ali manj kot nekak skupek, nabor navad, običajev, nekih nenapisanih pravil, ki opredeljujejo naše vedenje, obnašanje. Gre za vrednote, s pomočjo katerih posameznik določa svoj odnos do sebe, do drugih ljudi, pa tudi do žive in nežive narave. No, poznamo pa tudi pojem javna morala, ki pomeni skup nekih trdnih pravil napisanih ali nenapisanih, ki zelo natančno predpisujejo človekovo vedenje, obnašanje na javnem mestu. Pojem javne morale pozna tudi včasih zelo ostre sankcije, kazni, ukrepe za kršitelje teh določb.
Če razumevanje moralnosti tako zamejimo, hitro vidimo, da ne gre za neke splošne norme, ki veljajo povsod enako.
Nesporna je ugotovitev, da morala, moralnost ni nekaj nespremenljivega, splošnega. Ne le, da v različnih javnih krajih veljajo različna moralna pravila, tudi za iste kraje in okoliščine se moralna pravila v času spreminjajo. Prav zato pojem morala dobiva že kar nekak slabšalen pomen, ali vsaj prizvok. Saj kadar slišimo, da nekdo moralizira, hitro začnemo vihati nosove. Moraliziranje je nekako pretiravanje z moralnimi načeli. Mar torej moralnost nekaj velja, če je zmerna? In kje je sploh meja te zmernosti? V tem je problem.
V naši kulturi sta se silno razbohotila dva pojma, ki pa te zmernosti niti malo ne upoštevata, in ju uveljavljamo zares preko vseh meja.
Gre za individualizem moderne dobe in gre za potrošništvo. Zelo poenostavljeno gre pri individualizmu za postavljanje vloge posameznika pred vse druge cilje in smisle. Pomemben sem torej jaz, pomembne so moje potrebe, moje želje, moji interesi, moje ugodje vse drugo je temu podrejeno. Zanimiv paradoks, ki ga lahko opazimo tako pri mladih, kot tudi pri tistih v bolj zrelih letih; nočejo spoštovati tradicionalnih moralnih načel v oblačenju ker jih utesnjujejo, hočejo se osvoboditi in postajajo naravnost bolestni sužnji novih modnih trendov.
No, morala, moralnost ne zadeva le vprašanje oblačenja, ampak veliko več; zadeva področja načina izražanja, govorjenja, gibanja, izkazovanja čustev, telesnih dotikov, pa tudi vsega, kar je v vezi s intimnostjo.
Moralna načela so zelo tesno povezana s tem, čemur pravimo identiteta, poistovetenje.
Človek je pač človek v vsej polnosti svoje osebe le v sožitju z drugimi ljudmi in naravo. Pri uravnavanju tega sožitja pa igrajo prav moralna načela pomembno vlogo. In tu se nenadoma postavi ključno vprašanje; zakaj naj posameznik sploh živi v sožitju, če pa to sožitje od njega terja tudi napor, odrekanje, prilagajanje. Pri osvajanju moralnih norm pri otroku je najpomembnejše zgodnje najstniško obdobje. To je doba, ko otrok, mladostnik intenzivno oblikuje svojo identiteto, samopodobo.
Odleplja se od staršev, postaja kritičen do njih in začne zavračati marsikaj, kar so mu starši želeli privzgojiti.
Je pa tudi obdobje, ko intenzivno vpija vse, kar prihaja od drugje predvsem od vrstnikov, pa tudi od medijev, od tistih, ki jih na tak ali drugačen način sprejema kot pomembne na neki način celo kot idole. Starši delajo v tem obdobju usodno napako, ko skušajo mladostnike s pomočjo avtoritete, argumentov, s pomočjo vrednot prepričati, da ne sprejemajo novih moralnih norm, ki jim jih vsiljujejo okolje sami mladostniku niso več dovolj pomembna avtoriteta, argumentov ne upoštevajo, ker so v nasprotju z njihovimi željami in argumenti idolov. Vrednote načeloma še sprejemajo ampak idoli jih preprečujejo, da novo vedenje ni v nasprotju z njimi.