Kaj vam pomeni bogastvo? Je to denar, zdravje, sreča, ljubezen?
Predviden čas branja: 4 minute
Pojem biti bogat je na neki način vsem domač, na neki način pa tudi nejasen. Bogastvo vsekakor sodi med materialne vrednote. Biti bogat je statusno vprašanje, je vprašanje položaja posameznika v svojem socialnem okolju. Tako lahko v nekem okolju velja za bogatega posameznik, ki ima v lasti razmeroma malo materialnih dobrin, kar je odvisno od splošne ravni materialnih dobrin, s katerimi razpolagajo ljudje v nekem socialnem okolju. Bogastvo je torej relativno, tudi kot vrednoto je na pojem bogastvo potrebno gledati previdno, skozi prizmo socialnega okolja in razmer.
Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da se sama beseda, pojem bogastvo ne uporablja samo za obilje materialnih dobrin.
Poznamo rek, ki pravi, da je zdravje največje bogastvo in zdravje zagotovo ni materialna vrednota. Prav tako govorimo o duhovnem in kulturnem bogastvu, o bogastvu barv, o bogastvu zvokov in še in še. V teh primerih zagotovo ne gre za obilje materialnih dobrin, ampak neko drugo obilje. Še posebej je pomembno, kako bogastvo kot vrednoto vnašamo v vzgojo. Dejstvo, da se vrednote vzgajajo predvsem z zgledom, je prav pri bogastvu čisto na poseben način zamegljeno, nejasno, in so učinki tega zgleda pri odnosu do bogastva.
Življenje nas uči, da mnogi ljudje, ki so odraščali v revščini, kasneje v življenju zelo hlepijo po bogastvu in grabijo na kup.
In tudi drugače mnogi ljudje, ki so odraščali v bogastvu, ne znajo ravnati z bogastvom, ga zapravijo. Kako naj razumemo pojem dober zgled, ko gre za bogastvo? V sprejemanju je zato tudi vzgojna naloga v odnosu do bogastva pravzaprav zelo težka, v našem času morda težja kot vzgoja za mnoge druge vrednote. V našem času je pač najbrž zelo pomembno, da otroke načrtno vzgajamo za življenje v potrošniški družbi, ki tako zelo visoko ceni materialne dobrine in bogastvo.
Skorajda smo že pozabili na ljudske modrosti, ki nas učijo, da sreča ne izvira iz bogastva. Morda tudi zato, ker kot nasprotje nezdravi navezanosti na materialne dobrine, kot nasprotje hlastanja za bogastvom, vidimo le revščino. Pa je najbrž potrebno vzgajati otroke za življenje v tem času, takšnem kakršen pač že je.
Ne vemo, kaj bo s to našo civilizacijo v prihodnje.
Ne vemo, če bomo sploh še lahko govorili o družbi blaginje v prihodnosti. Ali se bodo razlike med bogatimi in revnimi še povečevale? Ne vemo, to pa pomeni, da je potrebno pri vzgoji otrok misliti tudi na to, da bodo najbrž oni živeli v razmerah, ki bodo močno drugačne od današnjih. Če jim hočemo dobro, jih je treba v tej smeri tudi vzgajati. Bogastvo kot vrednota pomeni predvsem odnos do bogastva samega, do materialnih dobrin.
Vzgoja za bogastvo torej pomeni, da na bogastvo kot na skupek dobrin, ki nam lahko olajšajo življenje, a nam ga tudi uničijo, če se na bogastvo preveč navežemo, postanemo od bogastva odvisni in torej zaradi bogastva izgubimo svojo svobodo in ljubezen. Že otroke je potrebno vzgajati tako, da ob dobrinah, ki jih sprejemajo, občutijo hvaležnost, jo znajo v vsej polnosti doživeti in izraziti. Prav hvaležnost je največja obramba pred sprevrženjem odnosa do bogastva. V vzgoji je potrebno vedno dovolj velik poudarek dajati vzgoji kulturnih, socialnih in predvsem duhovnih vrednot. Te vrednote skrbijo za ohranjanje ravnotežja v odnosu do bogastva.