Ali ste vedeli, da telo poslušno uboga vaše misli? Odkrijte, kako potlačena čustva, strahovi in nezavedna prepričanja sprožajo bolezni ter kako z opuščanjem negativne energije zmagati nad stresom.
Estimated reading time: 6 minut
Osnovno pravilo, ki ga je treba razumeti, je, da telo uboga um. Telo torej ponavadi pokaže, kar um verjame. Prepričanje je lahko zavestno ali nezavedno. Na nas vpliva le tisto, kar nosimo v svojem umu. Edina moč, ki jo lahko kdor koli nad nami, je moč prepričanja, ki mu jo damo sami. Z močjo energijo in voljo verjeti. Naša nagnjenost k negativnim prepričanjem je odvisna od tega, koliko negativne energije sploh nosimo v sebi.
Pozitivno naravnan um denimo ne bo sprejel negativnih misli, preprosto jih bo zavrnil kot neresnične, kot da ne veljajo zanj.
V njem bo odpor do običajnih, vsakdanjih negativnih idej. Vsi vemo, kako preprosto je nekomu, ki je prežet s krivdo, prodati samoobtoževanje, ali nekomu, ki je poln strahu pred boleznijo, prodati strah sam. Dober primer je prepričanje, da je prehlad nalezljiv. Misel ;vsi so prehlajeni; si bo predpisal nekdo , ki, glede na zakon zavesti, v sebi nosi dovoljšno količino strahu in naivnosti. Zaradi podzavestne krivde , zakopane globoko v podzavesti, čuti in verjame, da si zasluži prehlad.
Telo poslušno uboga prepričanje uma, da prehlad povzroča virus, ki se ga da ujeti in je nalezljiv.
Zatorej telo, ki ga nadzoruje um manifestira prehlad. Tisti pa, ki je opustil negativne energije krivde in strahu, nima prestrašenega uma, ki verjame; Nahod razsaja. Verjetno bom zbolel kot vsi drugi. Takšna je dinamika procesa bolezni. Vse se začne s spremembami, ki jih sproži um v energijskem toku z razlitjem potlačene energije v avtonomni živčni sistem. Misel premore veliko moči, saj ima visoko vibracijo. Misel je pravzaprav stvar, ima energijski vzorec.
Več energije kot ji namenimo, več moči mora manifestirati. Če želimo spremeniti svoja telesa, moramo najprej spremeniti svoje misli in občutke. Opustiti moramo negativne misli in sisteme prepričanja ter odvreči stres, ki daje energijo negativnim občutkom. Moramo se odreči tako negativnemu programiranju, ki izhaja iz sveta, kot tistemu, ki izvira iz naših prepričanj. Škodljive učinke prestrašenega negativnega programiranja lahko opazimo pri ljudeh, ki podležejo strahu pred nezdravo hrano, kemikalijam in nekaterimi substancami v okolju.
Vsak dan poročajo o novih kemikalijah ali domnevno škodljivih substancah, k naj bi imele pogubne posledice.
Bolj ko smo prestrašeni, hitreje podležemo programiranju, telo pa se nato ustrezno odzove. Strah pred nekaterimi snovmi, hrano, zrakom, energijami in dražljaji je v svetu dosegel točko, ko govorimo o okolijski paranoji. Nekateri ljudje razvijejo paranojo glede okolja, ki jih obdaja, njihov svet pa se vse bolj krči. Vsak dan so bolj prestrašeni. Nekateri podležejo tako močno, da zbežijo pred svetom in živijo v umetnih mehurčkih, žrtve svojega lastnega uma.
To se lahko zgodi tudi povsem razumnemu človeku.
Kot smo že videli, se stres porodi od znotraj, kot odziv na dražljaj. Tisto, kar nas strese, je pravzaprav pritisk supresivno in represivno potlačenih čustev, ki so odraz naše vsesplošno nizke ravni zavesti. Da bi preprečili in izničili stres, je torej treba spremeniti vsebino zavesti. Brez sprememb v zavesti ni pravega olajšanja stresa.
Le posledice se da malce ublažiti.
Vsi postopki namreč pogosto dejansko omilijo in pomagajo pri določenih perečih stanjih, a temeljne težave se ne dotaknejo. Tudi če sledite določenim postopkom, še vedno ostanete enako dovzetni za stres. Ko ostranimo temeljne čustvene vzroke, se te začnejo samodejno celiti, nadaljevanje zdravljenja pa pogosto ni potrebno. Stanje miru glede nastalega položaja dosežemo, ko smo naslovili fizičnega, miselnega in duhovnega. Končni izid in želja po okrevanju pa sta v celoti opuščena. Mir se začne s celostno predajo temu, kar je.
Osnovno pravilo zavesti je, da telo poslušno uboga in manifestira tisto, kar um verjame. Naša prepričanja – bodisi zavestna bodisi globoko zakopana v podzavesti – delujejo kot energijski vzorci. Ko v sebi nosimo potlačena čustva, kot sta krivda ali strah, se ta negativna energija razlije v avtonomni živčni sistem in sproži fizične spremembe v telesu, kar sčasoma privede do bolezni (npr. prehlad ali kronične težave).
Dovzetnost za bolezni, kot je prehlad, je pogosto odvisna od količine negativne energije in strahu, ki jo posameznik nosi v sebi. Pozitiven um bo misel “vsi okoli mene so bolni” preprosto zavrnil kot neresnično. Človek, ki v podzavesti nosi močan občutek krivde, pa podzavestno verjame, da si bolezen zasluži. Telo nato zgolj izpolni to prepričanje uma.
Okolijska paranoja je stanje, ko človek podleže močnemu strahu pred zunanjimi dejavniki, kot so nezdrava hrana, kemikalije ali onesnažen zrak. Bolj ko smo prestrašeni, bolj smo dovzetni za negativno programiranje iz okolja. Zaradi tega strahu se svet posameznika začne krčiti, v skrajnih primerih pa ljudje začnejo živeti v izoliranih “umetnih mehurčkih”, s čimer postanejo žrtve lastnega uma.
Resnično celjenje in trajen mir se začneta takrat, ko preobrazimo svoje misli, opustimo negativne sisteme prepričanj in se celostno predamo temu, kar je. Ko hkrati naslovimo fizično, miselno in duhovno raven ter popolnoma opustimo krčevito željo po rezultatu (okrevanju), se telo začne celiti samodejno.
Preberite tudi SPROSTITE SVOJ UM IN POIŠČITE SVOJE SRCE in OPUSTITE TOKSIČNO RAZMIŠLJANJE