Brez nadzora nič ne deluje. Ko želimo zjutraj vstati, ne potrebujemo le nadzora nad svojim telesom, temveč tudi nad svojo voljo.
Estimated reading time: 4 minute
Želja po nadzoru je tesno povezana z našimi cilji in potrebami. Nenehno smo zaposleni z doseganjem ciljev. S tem ne mislimo na najvišje življenjske cilje , kot je ustvarjanje družine ali odlična kariera, temveč na zadovoljevanje tisoč majhnih potreb, ki nas spodbujajo ali hromijo od jutra do večera. Zjutraj nam zazvoni budilka in čeprav bi radi še malo potegnili, moramo pravočasno začeti delo. Oba cilja sta med seboj v nasprotju.
Da bi se izognili neugodju, tehtamo, katero vedenje bo imelo hujše posledice, in se končno odločimo, da vstanemo.
Za mnogimi našimi potrebami se skriva želja po varnosti, ki je osrednja človekova osnovna potreba. Varne se počutimo, ko nas drugi priznavajo in imajo radi oziroma ko pripadamo. Za občutek varnosti je pomembna tudi naša telesna celovitost. Dobro se počutimo, ko naši cilji niso v nasprotju s cilji drugih ali zunanjim svetom, saj se takrat zlahka odločamo. Bolj neprijetno postane, ko se moramo odločiti med nasprotujočimi si cilji, na primer, da se v zameno za pravočasen prihod v službo odpovemo daljšemu spancu.
Za zadovoljevanje svojih ciljev oziroma različnih manjših in večjih potreb potrebujemo nadzor nad svojimi čustvi, mislimi, vedenjem in zunanjem okoljem.
Brez nadzora nič ne deluje. Ko želimo zjutraj vstati, ne potrebujemo le nadzora nad svojim telesom, temveč tudi nad svojo voljo. Ko smo telesno ohromljeni ali pa zaradi depresije nimamo volje, nimamo nadzora, zato svojega vedenja ne moremo nadzorovati ali pa ga lahko nadzorujemo le v omejenem obsegu. Naša osnovna potreba po nadzoru prevladuje tudi nad našimi drugimi osnovnimi duševnimi potrebami po navezanosti, samopotrjevanju in izogibanju neugodju.
Zato nočemo biti prepuščeni na milost in nemilost odnosom potrebi po navezanosti. V določeni meri želimo ohraniti nadzor nad tem, ali nas druga oseba sprejema ali zavrača. Ko nas zavrne, je naše samospoštovanje prizadeto in pojavi se občutek neugodja v obliki sramu ali žalosti. Zato svoje vedenje in svoj videz nadziramo. Tako povečamo verjetnost, da nas bodo drugi ljudje imeli radi in se bomo počutili dobro.
NADZOR IN OBLAST
Če imamo po drugi strani oblast, ki je višja oblika nadzora, nam lastnega vedenja in podobe niti ni treba nadzirati. Voditelj ima tako veliko politično moč, da ga podrejeni ubogajo, naj se vede še tako slabo. Če pa imamo malo moči, moramo s primernim in družbeno zaželenim vedenjem poskrbeti, da se drugi ljudje vedejo tako, kot nam ustreza. Nasprotje moči je nemoč.
Z nadzorovanjem svojega vedenja pa ne dosežemo le, da še naprej ostanemo del skupnosti, temveč tudi poskrbimo, da se drugi, pa naj bo to partner, prijatelj ali znanec, odziva na naše potrebe.
Ko se z nekom pogovarjamo, želimo, da nas posluša. Ko nekoga prosimo za pomoč, bi želeli, da naši prošnji ugodi. Če se drugi nenehno vede v nasprotju z našimi pričakovanji, začutimo nemoč in jezo. Takrat odnos končamo ali če smo od drugega čustveno ali ekonomsko odvisni spremenimo svoja pričakovanja. Tako posredno nadzorujemo lastno čustvovanje; manj pričakujemo, manj bomo razočarani. S tem spet pridobimo vsaj malo nadzora nad svojimi čustvi.
Če od sogovornika sploh ne pričakujemo, da se bo z nami strinjal, potem to v nas ustvarja manj nedoslednosti, kot če ga po vsej sili želimo prepričati da imamo prav. Tako preprečevanje razočaranja je del upravljanja razočaranj. Če sploh ne pričakujemo, da bomo dosegli svoje cilje, potem je subjektivna izguba nadzora v primeru neuspeha manjša, kot če bi gojili velika pričakovanja.
Preberite tudi KATERE ŽENSKE ZODIAKA TEŽKO NADZIRAJO SVOJO JEZO? in JULIJANO PARTNERJEVI STARŠI PREVEČ OBREMENJUJEJO IN NADZIRAJO