Kaj si želimo in kaj dobimo?
Estimated reading time: 4 minute
Partnerski odnosi so od vseh najbolj zapleteni. Pričakovanja so pogosto velika, ponudba pa majhna. Radi bi, da ima naš partner same dobre lastnosti, a se pogosto niti ne zavedamo, kako zelo kontradiktorni smo. Želite si, da vam nudi varnost ni zaščito, toda želite si tudi svobode. Želite si, da se obnaša racionalno, poslovno, da dobro zasluži, toda želite si tudi, da je čustven, torej romantičen in nežen, ter, da veliko časa preživi z vami. Želite si, da vas ima rad, a ga nenehno kritizirate in popravljate oziroma mu, tako mislite pomagate.
Želite si, da vam je zvest, čeprav veliko moških ter tudi žensk ni zvestih.
V ljubezni sta partnerja zaposlena z mislijo drug na drugega. Pri zaljubljenosti je samoumevno, da imamo osebo, v katero smo zaljubljeni, nenehno v mislih, pomemben del te izkušnje pa je lasten občutek, da vas ta oseba vidi, sprejema in osrečuje ter da si želite biti z njo, kolikor je mogoče. Osebo, v katero se zaljubimo, zaradi tega, pa tudi zaradi hormonov, idealiziramo.
Torej, ne ljubezen, temveč zaljubljenost je slepa.

Po zaljubljenosti lahko pride ljubezen, ki se izrazi v interesu in skrbi za posebnosti druge osebe, za njene meje in potrebe, hkrati pa se pojavi tudi eksistencialna dilema, ki si jo partnerja delita. V partnerskih odnosih moramo znati uskladiti različne vloge. Nekateri ljudje obtičijo v eni vlogi, zato jim zmanjka časa in moči za druge. Drugi se razpršijo v veliko različnih vlog, zato za nobeno nimajo niti dovolj časa niti dovolj moči. Redki uspejo najti ravnovesje med svojimi vlogami.
Malo je tistih, ki ob starševstvu ohranijo tudi kakovosten partnerski odnos. Moški se pogosto izgubijo v poslovnih izzivih, ženske pa se izčrpavajo v starševskih obveznostih, kar privede do tega, da partnerja živita dve različni življenji. Tako obtičita v različnih vlogah, bodisi v vlogi sina in hčerke svojih staršev, bodisi v vlogi starša svojih otrok, bodisi v poslovni vlogi.
Pogosto ju različne smeri odpeljejo tudi različni hobiji ali različne religiozne, prijateljske ali druge vloge.

Ljudje si vloge izbiramo bolj ali manj zavestno. Neka vloga nas lahko preprosto doleti; če v družini ni nikogar, ki bi jo zasedel, se lahko čutimo prisiljeni, da jo prevzamemo nase. V partnerski odnos pogosto vstopamo z vnaprej izoblikovanimi predstavami o tem, kakšna bo naša vloga. Lahko pa nam določeno vlogo nekdo preprosto vsili zaradi svojih prepričanj ali iz povsem sebičnih razlogov.
Včasih vlogo staršev v večji ali manjši meri prevzamejo babice in dedki, varuške in vrtci, računalniki in mobiteli, televizorji in risanke ali kakšne druge proste aktivnosti, s katerimi starši zaposlijo svoje otroke, medtem ko so sami zaposleni z opravljanjem drugih vlog.
Običajno mislimo, da je ljubezenski odnos povsem drugačen od prijateljskega, vendar so nekatera vprašanja skupna obema. Posebna vprašanja, ki se odpirajo v partnerstvu, so vsekakor pogostost in kakovost intimnih odnosov, način vzgoje otrok, poraba denarja, način preživljanja prostega in skupnega časa. Toda če za najpomembnejšo sestavino partnerskega odnosa vzamemo čustveno inteligenco, razumemo, da je pomembnejši od vsega naštetega način, na katerega se v razmerju lotevamo občutljivih ali bolečih vprašanj.
Preberite tudi ISKRENO SPORAZUMEVANJE V ODNOSIH in PARTNERSTVO SKOZI ŽIVLJENJSKA OBDOBJA