Sposobni moramo biti, da občutimo tako veselje kot žalost, če hočemo okusiti številne dišave življenja.
Estimated reading time: 4 minute
Za polno življenje nam mora biti dostopna cela vrsta človeških sposobnosti. Potrebujemo moč, strast in žilavost, da vztrajamo in stvari dokončamo; usmiljenje, nežnost, blagost in velikodušnost, da skrbimo zase in tiste, ki jih ljubimo. Sposobni moramo biti, da občutimo tako veselje kot žalost, če hočemo okusiti številne dišave življenja. Potrebujemo potrpežljivost in odločnost, a tudi humor in sproščenost. Včasih moramo biti disciplinirani, drugič se prepustiti čutnosti in igrivosti.
Potrebujemo bistri intelekt in spontano intuicijo.
Po potrebi moramo biti sposobni ravnati odločno, drugič pa pustiti, da gredo stvari svojo pot. Vse najbolj cenjene lastnosti; humor, velikodušnost, blagost, pogum, potrpežljivost itd.. nam pomagajo dometi in izraziti človečnost s tem, ko nam potrpežljivost omogoča, da prepustimo dogodke naravnemu toku. Nežnost dopušča, da nas stvarnost presune, divjost pa, da prodremo v situacije in jih razumemo. Humor je način poigravanja s tistim, kar je; stvar jemljemo lahkotno, namesto resno in težko.
Vsaka od teh lastnosti, nam omogoča, da se spoprimemo z različnimi obrazi stvarnosti.
Več kot jih poznamo, bolj celovito lahko zajamemo življenje; tako v veselju in radosti kot v težavah in žalosti. Vsakdo od nas nosi v sebi celoten spekter človeških vrlin, četudi nekatere zgolj v zasnovi. Vendar nas večina razvija eno vrsto lastnosti, denimo trdnost, zanemarja pa njeno nasprotje, denimo nežnost. Tako smo vsi nekako enostranski in nepopolni. Ta občutek nepopolnosti nas potegne v odnos z drugim človekom.
Poleg potrebe po družabniku imamo še globljo potrebo živeti čim bolj polno. Kar pogrešamo, je druga polovica naše človeške celote, kjer so neizkoriščene možnosti, ki jih je treba negovati, če hočemo doumeti vso razsežnosti in globino samega sebe. Naše hrepenenje, da bi polno okusili življenje, nam spodbuja, da se podamo na pot. Izvira iz širše pameti v nas, ki nas vodi k tistim lastnostim, ki si jih najbolj želimo doseči.
Tako nas pogosto najmočneje privlačijo ljudje z lastnostmi, ki nam manjkajo, ali takšni, ki nas spodbujajo k temu, da jih razvijemo.
Obideta nas vznemirjanje in strast, ko začutimo, da bi nam tak človek lahko pomagal do večje polnosti in globine življenja. Zaljubljenost se tako rodi iz hrepenenja, da bi globlje prodrli vase. Če pa smo slepi, za to širšo pamet v sebi in si predstavljamo, da nam tisto, kar nam manjka, lahko da kdo drug, nam ta strast lahko prinese več bolečine kot bogastva. Če si moški predstavlja, da lahko doseže spontanost in živost, ki mu v življenju manjkata, samo z živahnimi ženskami, bo odnos z njimi le spodbudil njegovo lakoto in praznino.
Če pa spozna, da ga k tem ženskam vleče želja, da bi izživel svoje divje, podjetne lastnosti, je na pravi poti.
Tisto, kar nam preprečuje, da bi zaživeli polnejše in si ustvarili bogatejše odnose, so ozke, omejene predstave, ki jih imamo v sebi. Tem omejujočim nazorom se lahko iztrgamo le z zavzetostjo in trudom. Ali bo seme naših možnosti dozorelo in obrodilo sad, je odvisno samo od tega, ali bomo skrbeli zanj in odstranjevali ovire za rast. A takoj, ko se začnemo zavedati, da sploh imamo tako možnost, nas že ovira težko breme.
Navadili smo se na odzivanje z običajnimi vzorci, ki nam zastirajo zavest, izkrivljajo čustva in omejujejo zmožnost, da se odpremo življenju in ljubezni. Sene človečnosti smo zaprli v trdno lupino. Obrambna drža, v kakršno smo se na začetku postavili, da bi se obvarovali bolečine, postane mrtvo breme, ki nam ne dovoli, da bi prodrli v sijaj življenja. Te stare navade se nas na vse kriplje oprijemajo, tako da se jim lahko izvijemo le, če imamo trden namen in se potrudimo.
Preberite tudi KDO SO NADZORNIKI VAŠEGA ŽIVLJENJA? in BOJEVNIKA SRCA SPREMLJAJO ZAVEDANJE, POGUM IN NEŽNOST