Čustva so tesno povezana z umom in telesom
Predviden čas branja: 4 minute
Čustva se porajajo tam, kjer se stikata um in telo. So odziv telesa na um ali pa, bi lahko rekli, odraz uma v telesu. Napadalna sovražna misel, v telesu nakopiči energijo, ki ji pravimo jeza. Telo se priprava na spopad. Misel, da smo ogroženi, telesna ali duševno, pa povzroči, da se telo krči, in to je telesni vidik tega, čemur rečemo strah. Močna čustva sprožajo spremembe celo v biokemičnih procesih v telesu. Te spremembe so fizične oziroma snovni vidik čustva.
Seveda se vseh svojih miselnih vzorcev po navadi sploh ne zavedamo, in pogosto se jih zavemo šele, če opazujemo svoja čustva.
Čim bolj se povežete s svojim mišljenjem, svojimi nagnjenji in odpori, sodbami in razlagami, tem manj navzoči ste kot pričujoča zavest in tem močnejši je čustveni naboj, pa če se ga zavedate ali ne. Če svojih čustev ne morete občutiti, če ste odrezani od njih, jih doživljate zgolj na telesni ravni, kot fizični problem ali simptom. Močan nezavedni čustveni vzorec se lahko pokaže celo kot zunanji dogodek, o katerem se nam zdi, da se nam je kratko malo prigodil.
Tisti, ki v sebi pestujejo veliko jeze, je ne izrazijo in se je niti ne zavedajo, pogosto doživijo napad, besedni ali telesni, s strani kakega drugega jeznega človeka, in sicer brez očitnega razloga. Očitno pač svojo jezo tako močno izžarevajo, da se nekaterih neopazno dotakne in v njih prebudi njihovo lastno spečo jezo. Če se torej svojih čustev bolj slabo zavedate, za začetek usmerite pozornost na notranje energijsko polje svojega telesa. Občutite telo od znotraj. Tako boste dobili tudi stik s svojimi čustvi.
Če bi res radi spoznali svoj um, se obrnite na svoje telo, to je zrcalo, ki vam bo vedno pokazalo pravo podobo.
Zazrite se torej v svoja čustva oziroma jih občutite jih v svojem telesu. Če si je to dvoje v očitnem sporu, pomeni, da je misel laž, čustvo pa resnica. Ne poslednja resnica o tem, kdo ste, temveč relativna resnica trenutnega stanja vašega uma. Navzkrižje med površinskimi mislimi in nezavednimi umskimi procesi je seveda nekaj vsakdanjega. Svoje nezavedne umske dejavnosti za zdaj morda še ne morete osvetliti z lučjo zavesti in jih prevesti v misli, zato pa se vselej odraža v telesu kot čustvo. In tega se vsekakor lahko zaveste. Edina razlika je v tem, da je misel v vaši glavi, medtem ko čustvo vsebuje tudi močno telesno prvino in ga čutimo predvsem telesno.
Čustvo lahko tedaj dopustite, da je še naprej tam, kjer je, vendarle mu ne daste obvladovati.
Čustvo ponavadi ni nič drugega kakor ojačan in z energijo nabit miselni vzorec, in ker je njegov energijski naboj velikokrat premočan, smo sprva le težko dovolj prisebni, da bi ga opazovali. Hoče nas obvladati in to mu ponavadi tudi uspe razen če v nas ni dovolj prisebnosti duha. Če je namreč ni in nas potegne v nezavedno poistovetenje s čustvom, kar se ponavadi tudi dogaja, to čustvo postane mi. Tako se med našim mišljenjem in čustvom pogosto sklene nekakšen začarani krog; eno se hrani z drugim.