SKUŠAJTE DELOVATI ČIM BOLJ NARAVNO

V človeški naravi je, da potrebujemo stike ter da skrbimo za bližnje
V človeški naravi je, da potrebujemo stike ter da skrbimo za bližnje

V človeški naravi je, da potrebujemo stike ter da skrbimo za bližnje

Predviden čas branja: 4 minute

V naši človeški naravi je, da iščemo družbo, prijateljujemo in skrbimo za bližnje. A včasih se težko odpremo drugim in izpostavimo svoja prava občutja. Večina si želi ugajati, ljubiti, imeti stik z drugimi, a se tega hkrati boji. So reči, ki so v napoto njihovemu prirojenemu hrepenenju po bližnjem, kakor strah pred zavrnitvijo, ranljivost, obramba svoje samopodobe in ljubosumje. In to je le peščica izmed tistih naštetih mešanih občutij, nagnjenj in prepričanj, ki nam branijo, da bi se odprli drugim in se z njimi povezali.

Stara resnica, da se nasprotja privlačijo, ne drži povsem.

Običajno imamo rajši tiste, ki so nam podobni, in ki jih zanimajo podobne stvari. Že res, da se nam kdo utegne zdeti zanimiv, ker je tako zelo drugačen od nas, toda medsebojna naklonjenost se rojeva predvsem iz podobnosti in skupnih lastnosti. Kadar torej s kom govorite, govorite o tem, kar imata oba rada in je obema skupno. Tej zakonitosti je podobno načelo starih sabelj. Med ljudmi, ki skupaj preživljajo pomembne življenjske preobrate ali izkušnje, se pogosto splete čvrsta vez. Prijateljska čustva do nekoga, ki ima podobne izkušnje kot mi, v nas prebudi predvsem občutek: Če kdo me bo razumel on.

V človeški naravi je, da potrebujemo stike ter da skrbimo za bližnje

Vsi si želimo biti razumljeni, in ta pomembna skupna izkušnja je tega prijatelja gotovo pomagala oblikovati v to, kar je danes; zatorej zanesljivo ve in razume, za kaj gre. Kaj drugi čutijo do vas, je v veliki meri odvisno od tega, kako se ob vas počutijo. Lahko se še tako trudite, da bi se komu prikupili in bi si o vas mislil vse najlepše, a odločilo bo predvsem to, kako se bo ob vas počutil. Ste že opazili, kako lepo je biti z nekom, ki je do vas vljuden, iskreno prijazen in topel?

In nasprotno, ste že kdaj pomislili, kako zoprno je preživeti le pet minut z nekom, ki na vsakem človeku in sleherni stvari najde kako napako?

Ob takih ljudeh imamo občutek, da nam pijejo življenjske sokove. Če ste torej človek, ob katerem je drugim prijetno, ste na najboljši poti, da vas bodo vzljubili. Medsebojna usklajenost ustvarja zaupanje in nam omogoča, da zgradimo most do bližnjega. Pogovor bo najbrž precej bolj plodovit in prijeten, če sta sogovornika sinhronizirana drug z drugim. Kakor imamo namreč rajši nekoga, ki ga zanimajo podobne reči kot nas, smo podzavestno bolj naklonjeni tudi tistemu, ki nam je tudi na zunaj podoben.

V človeški naravi je, da potrebujemo stike ter da skrbimo za bližnje

Če kdo uporablja podobne kretnje, besede ali stavke kot mi, nam je takoj nekoliko bolj všeč.

V nasprotju s splošnim prepričanjem tisti, ki velja za samozavestno, malone popolno osebnost, pri drugih ponavadi ni priljubljen. Nihče ne mara  postavljača oziroma človeka, ki je tako zaverovan sam vase in v svojo podobo, da je tako rekoč prisiljen zbujati vtis o svoji popolnosti. Najrajši imamo tiste ali bližino tistih, ki niso zagledani vase in sebični. Če pokažete, da se znate nasmejati, se jim zazdite bolj dostopni in privlačni.

Kadar namreč skušamo zbujati vtis, da smo hladnokrvni in pomembni, drugi na nas opazijo predvsem to, da se jemljemo preresno in to izžarevanje nepristne samozavesti utegne biti sila moteče. Takšen pogled na človeško naravo marsikoga zmede, kajti po drugi strani nesporno drži, da so nam samozavestni ljudje všeč. Ljudje, ki zaupajo sebi, nas privlačijo in so nam pri srcu. Hkrati pa tudi vemo, da človeku, ki res zaupa sam vase, ni prav nič treba navzven kazati , kako sijajen je; ljudem prepušča, da sami pridejo do tega. Domišljava oseba je v resnici človek, ki se znotraj počuti majhnega, in od takih ljudi se ponavadi nagonsko odvračamo in se zanje ne zanimamo.