Primerjanje z drugimi je lahko koristno, lahko pa tudi škodi
Estimated reading time: 4 minute
Primerjava je splošno vprašanje, ki močno vpliva na nas. Ni pa vsaka primerjava nujno negativna. Primerjanje z drugimi je del naravnih možganskih mehanizmov, ki spodbujajo osebnostno rast. Vendar primerjanje ljudi, zlasti otrok, z drugimi spodbuja tudi njihovo negotovost in jim otežuje sprejemanje samih sebe. Vsi primerjamo svoje dosežke, videz, sposobnosti, ocene, inteligenco, priljubljenost, bogastvo, odnose… z drugimi in se ocenjujemo na podlagi drugih ljudi.
Način naše socializacije ustvarja sistem ocenjevanja v vseh družbenih okoljih, od družine do izobraževalnega okolja, skupin v skupnosti, prijateljev, delovnih razmer.
Ker so drugi sodili o nas, postanemo sami svoj največji notranji kritik in se naučimo tudi druge ocenjevati po enakih merilih, kot ocenjujemo sebe. S platformo družbenih medijev, lahko danes brez težav dostopamo do vizualnih zgodb iz življenja ljudi ter opazujemo njihove najpomembnejše utrinke in trenutke, vključno z dosežki in popolnimi scenariji. Zato se lažje kot kdaj koli ujamemo v past primerjanja sebe ali svojega življenja z življenjem nekoga drugega in primerjanje drugih ljudi s priljubljenimi idejami ter družbenimi gibanji, ki nam jih posredujejo v družbenih medijih.
Danes imamo takojšen in stalno dostope okvir, v katerega želimo umestiti vsakogar. To še dodatno spodbuja že tako zelo človeško željo po kategoriziranju in osmišljanju sveta. Če nismo prepričani, kaj si osebno mislimo o nekom ali o sebi, preprosto gremo na splet in pogledamo, v katere predalčke ta oseba trenutno sodi ali ne sodi.
Svojo nagnjenost k primerjanju lahko oblika generacijske travme, ki se vedno znova prenaša z odraslih na otroke.
Tak način mišljenja nam postane tako običajen, da se niti ne zavedamo, da je nevaren. Ne opazimo, da vpliva na naše mnenje o sebi in drugih. Ne razumemo, da nam povzroča obsojanje in bolečino. Enako velja za sramotenje otrok kot način preprečevanja nekega vedenja ali za izoliranje otrok pred stiki in druženjem takrat, ko naredijo nekaj, kar nam ni všeč. Vse to je sicer normalno, a je lahko tudi zelo škodljivo.
Kako lahko ugotovite, ali je primerjanje postalo v vašem življenju norma? Tu je nekaj najpogostejših posledic:
- Pomanjkanje lastne vrednosti ali občutek nevrednosti.
- Slaba samopodoba in nizka samozavest.
- Namišljeno prepričanje, da nismo dovolj dosegli.
- Nezadovoljstvo.
- Potrjevanje našega obstoja na podlagi tega, kako se lahko primerjamo z drugimi.
- Obsojanje drugih.
- Trajno prisotna negativna čustva, kot do zavist, sovraštvo, krivda, obžalovanje, ljubosumje.
- Laganje, pretvarjanje, da smo nekaj, kar nismo.
- Neurejeno prehranjevanje.
Če primerjanja z drugimi ni pospremljeno z zelo močnim samozavedanjem, bo prineslo eno od dveh temeljnih posledic; mišljenje, da niste dovolj dobri, ali mišljenje, da ste boljši od drugih.
Če nosite s seboj družinsko travmo ali travmo skupnosti ali če ste v življenju doživeli osebno travmo, se lahko ta pri vas tudi neha. Ko nosimo svojo travmo s seboj, je skoraj nemogoče, da je ne bi delili tudi če jo poskušamo skriti in se pretvarjati, da je nikoli ni bilo. Skrivanje in tlačenje v podzavest je že samo po sebi izraz travme, ki se lahko prenese na druge ljudi.
Čeprav ne morete odkriti vseh skrivnosti preteklosti ali rešiti vseh ugank, lahko delate na svojih notranjih izkušnjah in zunanjem izražanju travme, ne glede na to, ali gre za travmo iz prve ali druge roke ali za travmo, ki so jo na vas prenesle pretekle generacije. Z lastnim zdravljenjem si prizadevate, da bi si na novo oblikovali lastne vtise in dojemanja.
Preberite tudi RAZUMNOST IN KREPOSTNO ŽIVLJENJE in SKOČITE S PONORELEGA VLAKA OSEBNE RASTI