Razumevanje resnice je za srečno življenje zelo pomembno
Predviden čas branja: 3 minute
Objektivna resnica obstaja. Obstaja nekaj, kar je jasno in nedvomno in ne more biti drugače, tudi če na to gledamo iz nekega drugega zornega kota. Objektivna resnica je takšna, kakršna je, večna, nespremenljiva in vseobsežna. Vseeno pa ima prav vsak pavico do svojega razumevanja resnice! Resnica je, da smo ljudje ljubezenska bitja brez kakršnihkoli omejitev. Objektivna resnica je, da sem jaz srečen, da večina ljudi ni izkoristila vsega svojega potenciala.
Objektivna resnica je, da bodo neizražena čustva negativno vplivala na samospoznanje, da smo absolutno svobodni, imamo možnost in pravico šteti za resnično, karkoli želimo.
Čeprav imamo pravico do tega, ne bomo imeli prav, če nismo v skladu s tistim, kar je objektivno resnično. Vsak ima pravico do svojega zornega kota, vsak ima pravico do svojega razumevanja sveta, vendar ne moreta biti de nasprotujoči si stališči pravi. Objektivna resnica vedno navdihuje življenje. Objektivna resnica glede česarkoli nam olajša razvijati ljubezen do sebe, ker zakoni, po katerih se odigrava življenje, popolnoma potrjujejo sveta in pristna dejanja, ki nas izpolnjujejo in krepijo.
Vse, kar je objektivno resnično, podpira strastno ljubezensko osvajanje vseh mogočih obzorij, ki vseobsegajoče zajemajo vse vesolje. Zato bi morali vedno težiti k spoznavanju objektivne resnice, ne pa k zaverovanosti v trenutni videz svoje subjektivne resnice. Dokler ne verjamemo, kdo smo nas je groza sprememb. Zdi se skoraj absurdno, da se vse v nas in okoli nas stalno spreminja, da smo kot bitja obsojeni na spremembe in da je sprememba ena redkih stvari, ki so resnično neizbežne, vendar nas je ne glede na to groza sprememb, ker mislimo, da vsaka sprememba ogroža naše trenutno življenje.
Ne želimo spreminjati svojih prepričanj, tudi kadar vemo, da niso realna in da nam ne delajo dobro.
Ne želimo spreminjati svojih zastrupljenih odnosov, celo kadar vemo kako nam škodijo. Skoraj neverjetno je, kako se borimo proti nečemu, kar je v sami naši naravi. Zdravilo za sprejemanje sprememb je ustvarjanje vere v nas kot bitja, ki so zaradi svojih odlik, svoje lepote in domišljenosti vesolja lahko kos vsemu, kar nam prileti na življenjsko pot. Vse drugo ima začasen učinek.
Dokler ne dojamemo kdo smo, dokler ne spoznamo svojega višjega, pristnega, duhovnega jaza, naš ego krmari z našo psiho.
Celo če se zavedamo, da imamo odnose, v katerih se ne počutimo dobro, da imamo prepričanja, ki nam omogočajo srečo, da so naše življenjske razmere ne zadovoljujoče, da v resnici ne živimo svojega življenja. Zavest, ki jo vodi ego, tega ne želi spreminjati, ker je iz njene perspektive bolje imeti strupeno, vendar znano močvirje kot poskušati zgrditi boljši svet. Ego se skrajno boji vsake negotovosti , zato nadvse rad vztraja v znanih močvirjih.
Če imate zavest, ki jo vodi ego, si boste izmislili razloge, zakaj je dobro, da ste v odnosu, v katerem ogrožate svoje življenjske vrednote. Lagali si boste, da je dobro da ne živite svojega življenja. Ego ima zelo bujno domišljijo v upravičevanju statusa. Najneprijetnejše pa je, da toliko ljudi živi v takšnem stanju, da boste pomislili, da je to povsem normalen, torej tudi zaželen način življenja.