Razložite otrokom, da je delati napake človeško, kljub temu pa je potrebno ohraniti določeno mejo
Predviden čas branja 4 minute
Vsi delamo napake. Tega se zavedamo, vemo tudi, da je to človeško in normalno. A vse to težko priznamo otroku, čeprav je pomembno, da se zaveda, kdaj ravna narobe. Dopovedati mu moramo tudi, da večina napak ni usodna, vseeno pa se mora zavedati razlike med prav in narobe. Ko je pomembno mora sprejeti moralno pravilno odločitev. Kot starši morate biti prepričani o svojih vrednotah. Ko še niste imeli otrok in ste bili svobodni, ste si lahko privoščili občasno kršenje meja, pa tega ni nihče opazil.
Ko pa imate otroke, ste večinoma pod budnim nadzorom.
Ko vas otroci opazujejo, jim morate biti dober zgled. Prav nič ne boste dosegli, če boste otrokom govorili, kaj je prav, če boste ravnali drugače. To ni le dvolično, temveč tudi brezplodno. Otroci namreč ne delujejo tako. Posnemali bodo tisto, kar počnete, ne glede na to, kaj govorite. Zato se vedite tako, kot bi radi da bi tudi oni ravnali v enakih okoliščinah. Večina nas ima razčiščena temeljna načela.
Nočemo, da bi otroci zrasli v morilce, roparje.
Od majhnih stvari je odvisno, ali bodo naši otroci kot odrasli ljudje pošteni in vredni zaupanja ali pa nezanesljivi in občasno na robu zakona. Govoriti moramo resnico, ljudi ne smemo opravljati za njihovim hrbtom, vrnemo najdeni predmet namesto, da si ga prilastimo, se vedno zahvalimo, držimo besedo itd.. To so vsakdanje stvari, pri katerih se ne smemo motiti, da bodo pravilno ravnali tudi otroci.
Navsezadnje tega ne moremo pričakovati od njih, če tega ne počnemo tudi sami. Ljudje upoštevamo svoja načela ter meje in le redkokdo je bolj papeški od papeža. Vsake toliko se znajdemo v sivem območju, ko sicer ne zagrešimo nič groznega, a vseeno prestopimo mejo. To vemo, ker se sami pri sebi počutimo krive.
Za drobne prekrške hitro najdemo opravičilo, vendar le zato, ker v sebi presneto dobro vemo, da ga potrebujemo saj navsezadnje ni sprejemljivo, če smo bili neobzirni in nesramni.
Če na sivo območje zaidete pred otroki, bodo menili, da je takšno vedenje sprejemljivo. Treba se je zelo potruditi, če hočemo, da se pred otroki brezhibno vedemo. Pogosto tudi ni zabavno, vendar moramo stisniti zobe, saj bi se sicer vse sive proge otroku vtisnile globoko v zavest kot primerne. Ko bi kot odrasli zarisali lasna siva območja, bi meje potisnili še dlje od vaših.
To pomeni, da bi vaš otrok postal odrasla oseba, ki niti nebi občutila krivde, pri ravnanju slabih stvari.
Do otroka ni pošteno, če mu naložite obveznosti, ki jim ni kos. S tem mu omajete samozavest, če vas kljub trudu razočara. Zato je bolje, da odgovornost prevzamete sami in jo postopoma prelagate na otroka. Če imate več otrok, ne morete od vseh pričakovati enake odgovornosti pri isti starosti. S tem ni nič narobe. Morda je najstarejši otrok zelo odgovoren, ko gre za učenje, medtem ko ne more krotiti prijateljev.
Zato vsem otrokom ne smete predpisati enakih obveznosti, ne da bi upoštevali njihove zmožnosti. Vrednote, ki jih prenašate na otroka so morda enake, kot ste se jih vi naučili od svojih staršev. Prenašate jih ne le na otroka, temveč tudi na vnuke in naslednje generacije. Otroci z močnimi vrednotami, ki jim jih vcepljajo starši, vedo kakšna stališča imajo, in se zato veliko laže odločajo.
Preberite tudi SPADATE MED ASTRO ZNAMENJA, KI PREHITRO POSTANEJO ODRASLA IN ZRELA? in HOROSKOP: KATERE ŽENSKE IMAJO PREVELIK EGO?