Pogovor je zanesljivo najmočnejša tehnika za spreminjanje odnosov, vendar ne kakršen koli pogovor.
Predviden čas branja: 3 minute
Vedno pride do omembe vrednega premika v odnosih takrat, ko nekdo prvi tvega pristnost. Ni pomembno, če ga je v to privedel brezup, stiska ali je šlo za posledico trenutnega videnja v osebni rasti. Ko pridemo v stik s sabo, začutimo in razumemo, kaj se v nas dogaja, in s to novo energijo vstopimo v odnos, se ta takoj in nujno spremeni. Drugi se morajo odzvati drugače. Po starem ne gre več. Že res, da se morda ne bodo odzvali, kot si želimo in bi bilo za odnos koristno. Vendar se nekako odzovejo in odnos se bo spremenil.
Če smo vanj vnesli dobronamerno pristnost, se bo zagotovo odvil v pravo smer.

Ni nujno, da se bo odvil v želeno smer, ampak samo v pravo smer za nas. Osebna rast z dvigom samozavedanja in pristnosti prinaša tudi tveganje. Če bo rasel samo eden od partnerjev, se bo pritisk v odnosu povečeval in se dokaj verjetno končal z ločitvijo. Do spremembe v odnosih ne more priti, dokler kdo od vpletenih ne zmore v odnos vnesti več pristnosti. Šele vzajemna pristnost usmeri spremembe v pozitivno smer. Vsak kanček pristnosti. Edini res koristni pripomoček za krepitev pristnosti in intimnosti v odnosu je pogovor. Vprašanje pristnosti in pogovor sta nujni in daleč najpomembnejši vsebini, ki lahko spremljata odnose v želeno smer.
Pogovor je zanesljivo najmočnejša tehnika za spreminjanje odnosov, vendar ne kakršen koli pogovor.
Kot lahko dober pogovor spreminja odnos v želeni smeri, ga bo slab samo še bolj rušil. Dober pogovor je najprej tak, ki ima v sebi naboj za pozitivne spremembe v odnosu. Prostovoljen, odkrit, strpen in spoštljiv so pridevniki, ki pogovoru dajo zdravilno moč. Dodajamo še vzajemno pristnost, ki v pogovor samodejno privede najpomembnejše teme in dobili smo zmagovito kombinacijo. Za pogovor morata biti pripravljena oba. To ne pomeni, da si ga samo želita, ampak morata biti v ustreznem stanju. Če so nas razsule zadeve izven odnosa in nas tako zaposlujejo, da se ne moremo osredotočiti na kaj drugega, bo treba s pogovorom počakati.
Odkritost ne pomeni, da bomo povedali vse do zadnjega in se razgaljevali do golega in še čez.

Pomeni, da se bomo odločali, kaj bomo povedali, ampak to bomo povedali odkrito, brez pretvarjanja in olepševanja. Seveda ne bomo ničesar res pomembnega zamolčali. Ga pustili, da pove do konca, naj nas to še tako prizadeva. Vendar ima vsaka strpnost svoje meje. Ko sogovornik postane agresiven, nasilen, nesramen ali ponižujoč, zaveza strpnosti ne velja več, ker je drugi prekršil pravilo spoštljivosti.
Vsak korak na poti osebne rasti nam bo pomagal k boljšemu pogovarjanju. Ključni je, da se ne nehamo pogovarjati, naj bo še tako težko. Vaja dela mojstra tudi pri pogovoru. K strpnosti in spoštljivosti še najbolj pripomore zavedanje, da to, da partnerja pustimo govoriti in ga poslušamo, še ne pomeni, da mu dajemo prav. Ne pomeni, da bomo naredili po njegovem, ker sploh ne gre zato, kdo ima prav. Gre za polovico do svojega prav ter da si v tem sprejet in spoštovan. Ko partnerja to zmoreta, preneha borba za edini prav. Ni pomembno, da se strinjava, pomembno je, da se slišiva in razumeva.
V pogovorih so vedno pristni rojeni v znamenju ovna, tehtnice in vodnarja.