Katere poti vodijo k sreči?
Predviden čas branja 4 minute
Kadar so možgani premalo aktivni, se počutimo potrte. To je vzrok za dejstvo, da običajne reakcije na slabo voljo ne nudijo učinkovite pomoči; kdor se umakne, si s tem položaj še dodatno poslabša. Možgani namreč izgubijo vsakršno motivacijo za ponovno dejavnost. Zato se potrtost ter čustvena in razumska otopelost še dodatno okrepita. Brezdelje nikakor ni recept proti nerazpoloženju. Pri hudih depresijah so samo zdravila tista, ki lahko možgane prebudijo iz otopelosti. Pri veliko pogostejših vsakdanjih potrtosti pa si lahko učinkovito pomagamo z dvojno strategijo, po eni strani se lahko vedemo tako, da bo naše obnašanje nežno in mehko spodbudilo možgane k ponovni aktivnosti, po drugi strani pa lahko svoje misli in svoja čustva poskušamo usmerjati tako, da se potrtost ne okrepi.
Malodušje je lahko tudi posledica pereče preobremenjenosti.
Izguba pa že menjava okolja v prvih dneh dopusta lahko pomenijo tolikšen stres, da prične naš organizem zahtevati umik. Ta potreba pa se izraža v slabi volji, žalosti ali utrujenosti. Če tem potrebam prisluhnemo in se izognemo naporom, je to lahko pametno, vendar tak umik ne sme trajati predolgo. Kako dolgo lahko traja, je odvisno od dejavnika, ki je sprožil naše slabo počutje. Prav vsaka dejavnost nam pomaga proti malodušju. Vajeti življenja ponovno vzamemo v roke.

Kadar nekaj počnemo, so možgani zaposleni in imajo manj priložnosti za oblikovanje temačnih misli.
Še bolje za dvig našega razpoloženja pa je, če nas lahko dejavnost, ki jo opravljamo, privede do uspehov. V fazah malodušja je torej pomembno, da si postavimo cilje, ki jih velja doseči; vendar moramo pri tem paziti da od sebe ne bomo zahtevali preveč. Ker naši možgani v takšnih trenutkih niso tako živahni in dejavni kot običajno, so naše sposobnosti namreč okrnjene. Zato je priporočljivo, da se v takšnih trenutkih lotimo enostavnejših nalog: lahko se posvetimo gospodinjstvu, pospravljanju ali nakupovanju.
Tudi urejanje običajne in elektronske pošte lahko subtilno a pozitivno vpliva na naše možgane kot vrsta treninga za ogrevanje. Tovrstne naloge niso posebej zahtevne in ne povzročajo stresa, zato jih zagotovo lahko uspešno opravimo. Ker sicer ostanejo neopravljene, jih lahko smiselno uporabimo za premagovanje trenutkov malodušja.
Ko vidimo rezultate našega dela, lahko zadovoljno ugotovimo, da je celo naša potrtost obrodila pozitivne sadove.

Dejstvo, da so uspehi še posebej pomembni prav v časih, ko se nam ne godi najbolje. Pri potrtosti je premalo aktivna leva polovica možganov, ki je po eni strani pristojna za motivacijo, ki nas žene k uresničevanju ciljev, po drugi pa tudi za nadzorovanje negativnih čustev. Če pa se odločimo, da bomo dosegli nek manjši cilj, bomo pa del možganov, ki je tako pomemben za naše razpoloženje, s tem ponovno spravili v pogon. In ko naš načrt resnično udejanjimo, posredujejo nevroni čelnih možganov signal za sprožitev občutka uspeha, katerega se je dobro naužiti.
POBEG IZ ZAMORJENOSTI
Šport nam nudi dobra občutja. Zato so prav rekreativne dejavnosti idealno sredstvo za odganjanje malodušja. Telesna aktivnost namreč kar dvojno vpliva na razpoloženje. Po eni strani je šport, če ga izvajamo na pravilen način, vselej povezan z občutkom uspeha. Vsak od nas si pri njem lahko namreč lahko zastavi cilj, ki ustreza njegovim sposobnostim. Kdor ni vajen rednega gibanja, bo že po kratkem teku skozi gozd občutil podobno zmagoslavje kot atlet, ki je pravkar pretekel maraton. Pomembnejše od absolutnih dosežkov je sposobnost, da znamo svoj trening načrtovati tako, da nam pri njem ne bo treba odnehati, temveč bomo telesni napor lahko zdržali do konca.
Preberite tudi SPOZNAJTE SVOJO OSEBNOST in MOŠKI, ČESA JI GLEDE NA NJENO ASTRO ZNAMENJE NE BI SMELI NIKOLI REČI?