OROPANI UM KRADE SREČO IN ZADOVOLJSTVO

Z oropanim umom se boste težko dotaknili sreče
Z oropanim umom se boste težko dotaknili sreče

Z oropanim umom se boste težko dotaknili sreče

Predviden čas branja: 4 minute

Pomanjkanje pomeni, da primanjkuje dobrin. Ljudje s poškodovanim samospoštovanjem pogosto menijo, da manjka vsega dobrega, če pa nas vendarle obišče, bomo gotovo zadnji na vrsti. Ljudje s takšnim stališčem živijo v duševnem stanju nenehne prikrajšanosti. Kar se dobrega primeri drugim, je zanje izguba. Zdi se jim nedosegljivo, da bi prišli na svoj račun. Takšen človek ima izredno slabo opredeljeno mejo. Občutek manjvrednosti največ pripomore k večini duševnih težav in škodljivih misli ter dejanj, ki jih naperimo proti sebi. Človekov pogled nase in na svet je tesno povezan s spoštovanjem do sebe.

Zaradi svojih prepričanj zagovarjamo početje, s katerim nam škodujejo drugi in dejanja, s katerimi se prizadenemo sami.

Vse to izhaja iz časov otroštva, ko smo se naučili, da je svet bodisi varen in radodaren prostor, kjer bo pravočasno in redno poskrbljeno za naše potrebe, ali pa strog in neprizanesljiv kraj, kjer nas bodo zapostavljali in zanemarjali. Izkušnje na tej razvojni stopnji lahko v nas zapustijo občutek odvisnosti, zato si bomo želeli in pričakovali, da bo nekaj ali nekdo zunaj nas poskrbel za naše telesne, umske, duhovne in čustvene potrebe.

Z oropanim umom se boste težko dotaknili sreče

Tisti, ki sebe doživljajo s tolikšno negotovostjo, iščejo opredelitve pri drugih.

Manjka jim zdrav občutek za osebne meje. Kadar skušamo ustreči vsem in vsakemu, kršimo vsakogaršnje meje. Pretirano ustrežljivi ljudje se bolj bojijo prizadeti tujega človeka kakor sebe. V tem ko si prizadevajo za druge, s pretiranim naprezanjem škodujejo sebi. Hkrati po svoji okolici namigujejo, češ da so strokovno podkovani in sposobnejši od drugih. Nihajo sem ter tja med samovšečnim zadoščenjem, ker so zaslutili in izpolnili tuje potrebe, in pogrezanjem v potrtost, ker jim vedno nečesa primanjkuje in se počutijo izkoriščane. Ta slog odnosov ni iskrena vzajemnost in ne spodbuja k iskrenemu odnosu.

Po eni plati je kršilec meje v tem smislu nekdo, ki se zapre in zapečati meje ter zapahne vsa vrata, kadar se mu zdi, da ga je nekdo prizadel.

Z oropanim umom se boste težko dotaknili sreče

Jezo zaklene vase in o svojih občutkih ne črhne besedice. Zavrača tudi stik s človekom, ki naj bi ga bil prizadel. Kaznuje ga s tem, da mu odreče prijaznost in pozornost. Takšni ljudje vede ali nevede pričakujejo, da jim bodo drugi brali misli in si razlagali njihovo ravnanje kot poziv, naj se posujejo s pepelom in se opravičijo. Pogosto so nezadovoljni s posledicami svoje preračunljivosti. Zaprejo se za rešetke svoje jeze in osamljenosti, ki so si jo naložili sami. Ta slog odnosov ni iskrena vzajemnost. Nekateri ljudje si pritegujejo pozornost, si dvigajo samozavest in navezujejo stike s sočlovekom tako, da jih zapeljujejo.

Oni sami pristajajo na ljubeznivosti, dotik in intimne odnose, ki si jih v resnici nemara ne želijo, a jih ne znajo zavrniti. Morda niso dovolj odločni, da bi se uprli zbližanju ali pa odrinejo svoje zadržke na ljubo korist, ki jo imajo od tega stika. Intimnost jim pričara minljivo dobro počutje, z njeno pomočjo imajo druge na vajetih. Šibko spoštovanje do sebe jim je vlilo prepričanje, da nimajo ponuditi kaj drugega. Njihovo dobro počutje je odvisno od privlačnosti in zaželenosti v tujih očeh. V skrajnih primerih intimne zasvojenosti postane seksualnost bolestna, škodljiva in celo nevarna. Ta slog odnosov predstavlja nezdravo vzajemnost.