Nikar ne dovolite, da vas preteklost umika od sedanjosti
Predviden čas branja: 4 minute
Sedanjost je nedotakljiva. Ta nedotakljivi trenutek je vse, kar v resnici imamo in kar v resnici smo. Preteklost je že izgubljena. Prihodnost, kakorkoli obetavna, je še vedno pravljica. Samo sedanjost je, a mi je ne moremo zgrabiti. Pa vendar smo ves čas v sedanjosti. Ni trenutka, v katerem ne bi bili v sedanjosti. Sedanjost nam pravzaprav nikoli ne uide, ker smo večno potopljeni vanjo. Sedanjosti lahko uidemo samo z umom. Včasih je to blagodejno. Spomini nas lahko hranijo in krepijo. Če ne bi imeli preteklosti, tudi ne bi imeli prihodnosti. Eden najhujših simptomov senilne demence je izguba spomina. Tisti, ki jo utrpi, je v sedanjosti, toda v sedanjosti brez preteklosti.
Naša preteklost je naša dediščina. Toda lahko nas umakne od sedanjosti.
Če naša preteklost vsebuje srečne trenutke, ki jih vztrajno podoživljamo, bomo izgubili stik s sedanjostjo, ki je zdaj drugačna. Ne bomo vedeli, da se je vse spremenilo. Če tega ne vemo, smo zastareli. Če je po drugi plati naša preteklost polna travm, potem je to mora, iz katere bi radi pobegnili. Toda preteklost je tako močna, da nam lahko sledi in na silo prevzame sedanjost, vsaj dokler se ne naučimo resnično živeti tukaj in zdaj. Lahko se predstavimo tudi v prihodnost. To stanje je do določene mere pozitivno. Prihodnost lahko še vedno oblikujemo. Je področje možnosti in tako polno upanja in ustvarjalnosti.
Brez prihodnosti brez načrtov nismo zares človek.
Toda živeti v prihodnosti pomeni biti v prostoru, ki še ne obstaja. Prihodnost lahko vidimo kot nekaj pozitivnega ali pa nevarnega. Lahko nas obteži in postane čas, v katerega ne želimo vstopiti. Toda vemo, da bomo prišli tja, če se še tako upiramo. To je lahko čas, ko moramo veliko narediti. Že sama misel na to nas utegne izčrpati, saj vemo, da nam nikoli ne bo uspelo narediti vsega. In ta stres nam preprečuje, da bi polno živeli v tistem trenutku, v katerem lahko resnično nekaj naredimo v sedanjosti.
Ko ste bolj pozorni, ste tudi bolj srečni.
Kako to, da se nekateri ljudje videti vedno srečni in jim vsa naključja gredo na roko? Je to samo naključje ali gre za kaj drugega? Ljudje smo srečni zaradi osebnostnih lastnosti in ne zaradi kakšne skrivnostne usode. Njihov značaj je takšen. Srečni ljudje so bolj sproščeni in ne vidijo samo tistega, kar pričakujejo, ampak tudi tisto, česar ne pričakujejo. Odprti so za novo in nepričakovano. Nesrečni in običajno bolj nevrotični ljudje so bolj vase zaprti. Iščejo samo tisto, kar je v njihovem umu in pogosto tega ne najdejo. Ko smo pozorni v sedanjosti, je vse bolj zanimivo, kajti svet ni nejasna senca, temveč zavzema vedno nove oblike.
Biti prisoten ob nekem drugem je darilo.
Darilo pozornosti je morda najbolj dragoceno in zavidanja vredno od vseh, čeprav se tega vedno ne zavedamo. Biti tukaj. Biti popolnoma na voljo. Na skrivaj upamo, da bodo drugi to storili za nas in vemo, da nam bo prineslo zdravilno sprostitev, prostor in energijo. Pozornost je kanal, skozi katerega lahko teče prijaznost. Če ni pozornosti, ni prijaznosti. In če ni topline, ni intimnosti, ni odnosa. Pomislite na svoje najlepše trenutke z drugimi. S pozornostjo dajemo smisel in pomembnost in se približamo drugemu človeškemu bitju. Dajemo prisotnost in energijo srca. Samo v sedanjosti lahko ljubimo, skrbimo in uživamo eden z drugim. Za naše odnose je edini pravi čas ZDAJ.
Velikokrat se znajdemo na točki, ko ne vemo kako bi se odločili, ko se ne znamo usmeriti k pravi odločitvi. Ali pa preprosto opažamo, da se nam ves čas pojavljajo podobne situacije, pa si jih sami ne znamo na pravi način razlagati. V teh situacijah je priporočljiv vpogled v prihodnost.