Opora, ki jo potrebujemo v težkih trenutkih največkrat prihaja iz smeri družine
Estimated reading time: 4 minute
V združeni družini vlada vedrina, mlademu človeku daje materialno varnost in starejšemu človeku psihološko varnost, ko stvari ne gredo najbolje. V primeru brezposelnosti so najbolj ranljivi mladi, ki nimajo družine, ki bi jim nudila oporo, jim vlivala zaupanje vase in jim zagotavljala minimalno pomoč, kot sta prenočišče in hrana, v včasih dolgem in mučnem obdobju iskanja zaposlitve, ne da bi jim s tem pretirano pomagala.
Družina bi jim tudi povedala, da začasno delo ni nečastno, da ne obstajajo manjvredne službe, in neugledni poklici in da o poklicni prihodnosti ne sodimo glede na višino prve plače.
Tudi starejši ljudje se lahko znajdejo v težavah, kot so na primer; dobijo novega šefa, ki je zelo neprijeten, naredijo napačno potezo v kateri so pod stresom zaradi ekonomskih težav podjetja, kjer so zaposleni. Laže ohranijo mirno kri, ukrivijo hrbet in se umaknejo, če jih zvečer doma pričaka ljubeča, pozorna, ljubezniva družina. Družina je kot bazni tabor, kjer si alpinist nabere novih moči pred zadnjim vzponom.
Za poklicnim uspehom na vseh ravneh pogosto stoji soprog ali soproga, ki spodbuja, opogumlja in je vir novih moči za nadaljnje boje.
Nasprotno pa izguba službe včasih zada poslednji udarec že tako rahli zvezi, kar posredno privede do tega, da se brezposelni še teže ponovno vključi. Pozorni moramo biti tudi, da delavcu ne naredimo medvedje usluge, s tem ko mu predlagamo napredovanje, ki vključuje premestitev, izselitev iz države ali zanj preprosto predstavlja prevelik izziv, če nismo prepričani o stabilnosti, njegovega družinskega okolja.
Nasprotno pa mora družina, ki pričakuje velik poklicni uspeh glave družine, žrtve sprejeti z na smehom na obrazu in ne z grimaso mučenika, ki ga bodo vrgli levom. Sreča pri delu se torej veliko bolje ujema z družinsko srečo. Poklicna uspešnost pa ne pomeni nujno tudi sreče pri delu. Nekateri si želijo poklicno uspešnost na škodo družinskega življenja.
Rezultat tega ni sreča, tudi na delovnem mestu ne, kajti neuspeh v družinskem življenju slabo vpliva na samopodobo.
Drugi najprej doživijo neuspeh v družini, ki vzbudi željo po poklicnem uspehu zaradi potrebe po kompenzaciji; začne se nenehen beg, sledijo si izzivi, pritisk je tako velik, da včasih privede do potrtosti ali nesreče. Mladi pari naj skrbno in redno vzpostavljajo ravnovesje med družino in delom. Najbolje, da s tem začnejo, preden se obvežejo drug do drugega. Morda so prav zato, da jim tega ne bi bilo treba storiti, danes izogibajo medsebojnim zavezam.
Res je, da nikoli vnaprej ne vemo izida pogajanj; vemo kakšen je naš predlog, ne pa, na kakšen sporazum bomo pristali, in če nismo vajeni sklepati kompromisov in popuščati, nam je ljubše, da sploh ne načnemo tega pogovora.
To je velika napaka, kajti vprašanje se bo znova in znova pojavljalo, in prej ko se ga bomo odkrito lotili, bolje bo. Ne smemo pozabiti, da mora biti človek celosten. Danes je veliko ljudi notranje razdvojenih, ker svojega življenja niso živeli previdno in premišljeno. To, da znamo sklepati kompromise, ne da bi imeli občutek, da smo ponižani ali ob ugled, pomeni, da smo odrasli.
Preberite tudi TEMELJNE PSIHOLOŠKE POTREBE in HOROSKOP: STE V DRUŽINSKIH ODNOSIH SPROŠČENI IN PRILAGODLJIVI?