So otroci v družinskem okolju motivirani, da pomagajo, da prispevajo?
Estimated reading time: 4 minute
V zdravih in funkcionalnih družinskih skupnostih posamezniki prispevajo k mirnem sožitju, pri čemer vsi sodelujejo. K temu prispevajo brezpogojna ljubezen in sprejemanje, medsebojno spoštovanje ter odkrito in neposredno komuniciranje. Toda obstaja še druga raven prispevanja, ki vabi k sodelovanju vsakega družinskega člana, in to je delitev dela, vsi sodelujejo in vsak opravi svojo nalogo. Celo v najbolj zdravih družinah je pogost vir nesoglasja pomanjkanje timskega dela.
Ko otroci dosežejo puberteto, so razvojno sposobni za opravljaje večine del, potrebnih za redno vzdrževanje gospodinjstva.
Toda koliko se jih vsak dan prebudi z veselim pričakovanjem, da bodo imeli možnost kaj narediti? Pravzaprav je zelo preprosto. Pri motiviranju, kar pomeni, da ljudi pripravimo, da naredijo nekaj, česar običajno nebi storili. Moramo upoštevati dvoje dejstev. Prvič, vsi imamo v taki situaciji na voljo izbire. Celo v situacijah naredi ali pa imamo izbiro. In drugič običajno izberemo tisto, kar tisti trenutek najbolje zadovolji naše potrebe. Storimo to, kar se nam najbolj splača, ali kar mislimo, da se nam bo najbolj splačalo.
Vse oblike vsebujejo določeno obliko plačila, lahko je posledica ali rezultat.
Kar dela motivacijo uspešno je pričakovano plačilo, ali včasih izogib določenemu plačilu. Enako je z otroki. Morda bo zanimivo, če jih od časa do časa pazljivo vprašate, kaj ima od tega, da se upira določeni dejavnosti? In kaj ima od tega, da stori, kar mu rečete? Obstaja vrsta razlogov, zakaj si velja ogledati otrokove motive. Kot prva vam pomaga opredeliti učinkovite načine motiviranja, in če so otroci zelo uporniški, povezati to, kar hočete sami, s tem, kar hočejo oni.
Verjetno nekaj podobnega že ves čas počnete. V nekaterih krogih imenujejo takšno ravnanje pogojno upravljanje. Ko želeno stvar ali plačilo povežemo s čim, kar je običajno manj vabljivo. Otoke motivirata vaše odobravanje in strah pred vašo jezo, ne pa tisto, kar pridobijo, če ne storijo, kar želite. Takšna strategija pa pri najstnikih pogosto ne deluje.
Oni namreč raje izberejo moč, maščevanje ali odobravanje vrstnikov.
In tudi kadar deluje, pomislite, kolikšna je cena zanjo. Če uporabljate jezo ali odobravanje, da bi od ljudi dobili, kar želite, sporočate naslednje. Varen in vreden si le toliko časa, dokler delaš to, kar jaz hočem. S takšno motivacijo otokom v bistvu ponujate na voljo podrejanje ali upor, kar pa ni dobra izbira.
Ne prepirajte se za vsako figo.
Prepire skrbno izbirajte. Eden najboljših načinov, kako zmanjšati konflikte v družini, je, da omejimo področja nad katerimi skušamo imeti nadzor. Če na primer otroška soba spominja na bojno polje, gotovo lahko najdete obilo načinov, da otroka motivirate, naj jo pospravi; ali pa upoštevate najboljši nasvet, ki ste ga kdaj koli slišali. Nekateri starši otrokom prepovedo, da bi nosili hrano v sobo, ali zahtevajo le to, da občasno menjajo posteljno perilo.
Toda nekateri otroci odlično shajajo v sobi, ki bi druge spravljala ob živce.
Dokler je zmešnjava omejena na njihovo stran vrat, se vašega življenja ne tiče. Če pa bo tudi zanje nevzdržno, lahko tisto, kar jim ne ustreza, vsak trenutek spremenijo. Tako se naučimo upravljati samega sebe mnogo prej, kot pa če bi kdo drug to delal za nas. Isto velja za šolske obveznosti, prijateljstvo, konflikte z učitelji, ali frizuro, ki si jo je ta teden omislil. Motivacija deluje takrat, ko je za otroka smiselna, zato se tako kot odrasli, različni otroci odzivajo na različne spodbude.
Preberite tudi KAKO POMEMBNE SO DRUŽINSKE KORENINE? in KONTINUITETA, POSLUŠNOST IN SPOŠTOVANJE V DRUŽINI