Z motivacijo se podajamo v razvijanje sposobnosti, da naredimo to, kar moramo, tudi če del nas ni pripravljen na to.
Estimated reading time: 5 minut
Ko ustvarjamo nabor psiholoških orodij z veščinami, ki nam pomagajo obvladovati življenje, si zlahka predstavljamo, da je eno teh orodij motivacija. Toda motivacija ni spretnost. Prav tako pri njej ne gre za stalno osebnostno lastnost, s katero se rodimo ali pa ne. Mnogi med nami točno vedo, kaj morajo storiti, le da se jim v danem trenutku ne ljubi. Ko pridejo slabi dnevi, se jim ravno tako ne ljubi. Včasih pa se navdušimo nad ciljem in stvari se začnejo premikati v pravo smer.
Toda nekaj dni pozneje ta občutek izzveni in spet smo na začetku.
Motivacija, ki niha navzgor in navzdol, ni napaka v našem sistemu. Je del človeškega življenja. Je občutek, ki se pojavlja in izginja tako kot naša čustva, zato se ne moremo zanesti na to, da bo vedno prisotna. A vprašanje je, kaj to pomeni za naše cilje in sanje. Naši možgani so nenehno pozorni na dogajanje v telesu.
Vedo, kaj se dogaja z našim srčnim utripom, dihanjem in mišicami, in se odzivajo na prejete informacije ter ocenjujejo, koliko energije naj telo porabi za nalogo, ki je pred nami.
To pa pomeni, da imamo tovrstne občutke večji vpliv, kot si mislimo. Ko začnemo spreminjati svoje početje z lastnim telesom, to vpliva na delovanje možganov, ti pa spet vplivajo na občutke, ki se porajajo v telesu. Ta mehanizem lahko izkoristimo v svoj prid.
Ko se spopadamo z mislijo: ne ljubi se mi, imamo na voljo dve glavni orožji, naučiti se ohranjati občutek motivacije in energije, da bi povečali možnost njegovega pogostejšega pojavljanja. Naučiti se delovati v skladu s svojimi najboljšimi interesi, tudi če motivacije ni. Gre za razvijanje sposobnosti, da naredimo to, kar moramo, tudi če del nas ni pripravljen na to.
ODLAŠANJE ALI ANHEDONIJA
Odlašanje je nekaj, kar počne vsakdo. Radi namreč nekaj odložimo na kasneje, saj delo, ki ga moramo opraviti, sproža stresno reakcijo ali kak drug negativen občutek. Anhedonija pa je nekaj drugega. Pri njej prenehamo uživati v stvareh, ki so nas prej veselile. Anhedonija je povezana s številnimi duševnimi težavami, tudi z depresijo. Ko se tako počutimo, se začnemo spraševati, ali se je sploh vredno truditi. Stvari, ki so nam nekoč prinašale veselje, postanejo nesmiselne.
Ker jih ne želimo več početi, prenehamo z vsemi stvarmi, ki bi nam lahko izboljšale razpoloženje.
Ko se začnete izogibati nečemu, kar je ali bi lahko bilo za vas pomembno, je naravni odziv na to čakanje, da se vam bo z zadevo spet ljubilo ukvarjati. Zato čakate, dokler se spet ne počutite polni energije, motivirani ali pripravljeni. Težava pa je v tem, da občutek ne pride spontano, temveč ga moramo ustvariti z ukrepanjem. Če ne počnete ničesar, to še poslabša občutek, da se vam nič ne ljubi. Motivacija je čudovit stranski produkt delovanja.
Je čudovit občutek, ki ga dobite, ko ste na poti iz telovadnice in ne na poti vanjo.
Je občutek energije in zagona, ki ga dobite, ko nekaj začnete početi, vaši možgani in telo pa se začenjajo spopadati z izzivom. Včasih je občutek kratkotrajen. V drugih primerih pa lahko traja dlje. To je v veliki meri odvisno od vseh dejavnikov, ki ta občutek spodbujajo ali zavirajo. Pri osebah, ki se spopadajo z depresijo in trpijo za anhedonijo, traja nekaj časa, da se veselje do dejavnosti in motivacija za njihovo izvajanje povrneta, zato lahko slednja zelo dolgo niha. Prej ali slej nastopi obdobje, ko moramo, če želimo znova zaslužiti užitek, ki smo ga nekoč že občutili, delati stvari, ki so nam pomembne, tudi če se nam ne ljubi.
Preberite tudi NAMERA MOTIVIRA VSAKO DEJANJE MISEL IN ČUSTVO in ŽENSKE ZODIAKA, KI SO SAME SEBI NAJBOLJŠI MOTIVATOR