Krvavo rdeča barva je sinonim za strastno žensko, ki uživa v življenju
Predviden čas branja 4 minute
Rdeča barva je že od nekdaj veljala za barvo ljubezni. Kdor pomisli na ljubezen, pomisli tudi na strast in globino, na življenjski eliksir in srečo v ljubezni, pa tudi na ljubezensko bolečino. Kajti bolečina sodi k ljubezni. Krvavo rdeča je tudi sinonim za strastno žensko, ki se v polnosti prepušča življenju, zlasti ljubezni. Strastna ženska uživa v življenju, želi ga doživeti na lastni koži. Z vsemi svojimi čustvi se odziva na vse, kar ji življenje prinaša. Močno doživlja svoje srečne trenutke in svojo bolečino. Krvavo rdeča predstavlja žensko, ki se ne boji tveganja in pri tem vzame v zakup tudi lastno ranljivost.
Zaveda se, da ima dovolj moči za soočenje z njo.
Če se počuti prizadeto, to pomeni, da je pred tem v nečem morala pokazati pogum in tvegati. Popolnoma se je prepustila življenju in ljubezni, da bi jo izkusila v vsej njuni silovitosti. Krvavo rdeča ženska se zaveda svojih moči in je ponosna, da svojo srečo in svojo bolečino tako močno doživlja. Čeprav njeno srce ob tem krvavi, se v njej pretaka življenje. Rdeča strast se skriva v vsaki ženski. Pri nekaterih ji lahko začutimo jasno in neposredno, pri drugih je bolj prikrita.
Nekatere menijo, da glede na svoj temperament niso strastne osebe.
Kadar preživljamo težko obdobje in se zavedamo, da v nas ni veliko življenjske energije, je naša rdeča strast neuporabna ali pa jo lahko uporabimo samo zelo malo. Vendar pa se more ravno v težkih obdobjih strast vedno znova razviti. Podobna je majhnemu zrnu, ki ne potrebuje zgolj toplote in svetlobe, temveč ga je potrebno posaditi v zemljo, tam pa izkusi temo in utesnjenost. Šele iz te utesnjenosti se razvije potreba po rasti in želja po svetlobi.
Tako se ljubezen do življenja, ki povzroča trpljenje, na novo rodi ravno v obdobjih trpljenja. Lahko se sicer zadovoljimo in rečemo; Tako pač je; toda potem bo naša potreba po živosti v nas zakrnela in nastalo ne bo nič novega. Strast v nas pa si želi življenja. Po težkih obdobjih si želi znova čutiti svetlobo in širino, znova želi doživeti ljubezen in živost. V iskanju nove živosti smo strastne. Kajti z vso svojo močjo iščemo tisto, kar bo naše življenje ponovno obarvalo krvavo rdeče.
Vse hrepenimo po tem, da bi strastno ljubile.
Želimo si ljubiti z vsem srcem, a vendarle včasih ljubimo samo na pol. Mogoče so nas drugi prizadeli s svojim vedenjem in smo se zato potegnili vase. Morda ne ljubimo same sebe, zato ne zaznavamo ljubezni, ki prihaja od drugih. Če je tako, potem to, kar nas določa, ni strast, temveč strah. In najbolj nas je strah tega, da nas drugi ne bi dovolj ljubili ali da za neko osebo ne bi bile dovolj vredne. Ta strah pogosto izvira iz našega otroštva in ga nato prenašamo v svoje sedanje odnose.
Iz tega se lahko razvijeta razočaranje in prizadetost.
Da bi se lahko osvobodile tega strahu, imamo ljubezen. Če hočemo strastno ljubiti, potem se moramo tudi vedno znova odločati za ljubezen. Zanjo se lahko odločimo v vsaki situaciji in se vprašamo; Kako bi zdaj ravnala ljubezen? Kako bi sebe v tej situaciji bolj ljubila? V trenutku, ko se odpremo ljubezni, tudi ljubezen kot sila začne delovati v nas. Vsakič ko se odločimo za ljubezen, se naš strah nekoliko zmanjša. Preprosto ne dopuščamo več, da nas strah obvladuje, temveč ga, opogumljene z ljubeznijo, upamo zavestno potisniti v ozadje.
Preberite tudi ŽENSKE, KI SE JIH MOŠKI BOJIJO, SO ROJENE V ZNAMENJU… in IMATE OB SEBI MOŠKEGA, KI SE JE SPOSOBEN ISKRENO POGOVORITI?