Kako otroke ob ločitvi ali razvezi zaščititi, da bodo čim manj trpeli?
Predviden čas branja 4 minute
Nekateri odrasli smo bolj liberalni, drugi bolj konservativni. Otroci so vsi po vrsti konservativni v smislu, da ne marajo sprememb. Radi imajo utečenost in ob njej se dobro počutijo. Ko torej načrtujete življenje otrok po razvezi, skušajte spremembe čim bolj omejiti. Če lahko otrok še naprej živi doma, na katerega je navajen, je to plus. Če lahko obiskuje isto šolo, je tudi to plus. Preden z zakoncem otroku oznanita, da se bosta razvezala, se dogovorita, kaj mu bosta povedala. Imeti morata enotno razlago, zakaj gresta narazen, s katero se oba strinjata, in se je potem držati.
Zgodba naj bo takšna, da si jo lahko otrok ponavlja in da jo lahko pove prijateljem.
Tudi takšna naj bo, da si jo lahko otrok zapomni, jo razume in sprejme, zato poskrbite da bo primerna njegovi starosti. Otroci sprejmejo dejstvo, da se ne razumeta več. Prav tako sprejmejo dejstvo, da si v življenju želita različne stvari. Tudi to, da sta mamica in očka naredila nekaj velikih napak in zdaj ne moreta več ostati skupaj. Nesprejemljiva in boleča pa je zgodba, ki se spreminja. Ali tista, ki enega od staršev postavi v slabo luč. Ali nasprotujoči si zgodbi.
Ločujeta se zaradi sebe. S tem ni nič narobe.
Pri tem, kako se tega lotite, pa morate upoštevati svojega otroka. In mimogrede, otroka ne smete posvariti, da se boste morda razvezali. To ga bo le prestrašilo in mu vcepilo občutek odgovornosti, ki je zanj preveliko breme. Pričakujta, da bo otrok sprva vznemirjen. S tem ni nič narobe. To je normalno. Vseeno razumita, če se morda ne bo hotel pogovarjati. Otroci morajo pogosto najprej sami premisliti o tem, kaj se dogaja. Ne skrbita, če bo tako, in mu pustita čas.
Spodbujajta ga, da vaju čim več sprašuje. Pričakujta, da se bodo nekatera vprašanja ponavljala. Večkrat ko lahko na ista vprašanja podata iste odgovore, hitreje bo pomirjen. Najpomembnejše za zagotovitev otrokove čustvene varnosti je, da ga ne vmešavata v svojo jezo in razočaranje drugega nad drugim. To je eno od najpomembnejših načel. Žal ga starši pogosto kršijo.
Čeprav mislite, da je vaš bivši zakonec tepec, ne smete otroka nikoli pripraviti do tega da bi tako mislil še on.
V tem primeru bo dvakrat prikrajšan. Izgubil bo celovito družino, potem pa bo izgubil tudi občutek, da sta oba starša dobra človeka. Ne glede na to, kako sovražite svojega bivšega zakonca, je v otrokovem interesu, da od vas sliši, da je dober oče ali mati, čeprav v sebi mislite, da bi lahko bil pri tem veliko boljši. Pa to ni dobro le za otroka, temveč tudi za vas. Nikoli vpričo otroka ne kritizirajte drug drugega, ne prepirajta se o rečeh, ki se nanašajo nanj, na primer kdo bo plačal kaj.
Otroka ne zaslišujte, potem ko se vrne od drugega starša.
Z bivšim zakoncem otroka nikar ne izrabljajta za to, da bi prizadela drug drugega. In nikar otroka ne uporabljajte kot prenašalca sporočil, ki se nanašajo na vajine težave v zakonu. Ne pozabite, da se vaš otrok prebija skozi begajočo izkušnjo. Pri tem ste lahko vi glas razuma. Postanite varna in tolažeča oseba, ki jo bo otrok doživljal kot varno pribežališče. Bolj priljubljen od staršev je tisti, s katerim se otrok najlaže pogovori in ob katerem se počuti bolj sproščenega. Zanimivo pri tem je, da sta ti lastnosti tudi tesno povezani z dobrim starševstvom.