Obotavljanje in zavlačevanje sta temeljna faktorja neuspeha
Predviden čas branja: 4 minute
Obotavljanje in zavlačevanje sta najpogostejša vzroka za neuspeh. Pogosto čakamo, da pride pravi čas, da bi šli v akcijo in naredili neke značilne spremembe v svojem življenju. Obotavljanje in zavlačevanje so veliki potrošniki življenjskih priložnosti . Ni treba čakati. Nikoli ne bo pravega časa za tisto pravo. Skoraj vedno se uresničitev nekega cilja lahko vsaj začne, če ne že tudi dokonča. Lahko naredite tisto, kar vam je sedaj dosegljivo, a boljše priložnosti na nadaljevanje akcije ne bo, kajti prej se bo pojavila, če ste že nekaj začeli, kot če čakate na pravi čas, da bi šele začeli z njo.
Dober učinek je nalezljiv.
Ko en del naloge opravite resnično dobro, vas bo vleklo že k naslednji, in ko opravite naslednjo, to že postane trend, vaša navada, potem pa se pojavijo tudi priložnosti, celo od tam, od koder jih ne pričakujete. Nagnjeni smo k obotavljanju in zavlačevanju iz več razlogov. V eno skupino sodijo tisti, pri katerih preveč analize privede do paralize. Ko se ustrašijo naloge, ki je pred njimi, dela in tveganja, ki jih naloga nosi s seboj, potem takšne osebe praktično nič ne delajo, ampak samo nepretrgano in neproduktivno analizirajo.
Eventualno naredijo prvi, potem pa neuspešen poskus za akcijo in takoj odnehajo.
Te osebe ne razumejo in kršijo osnovni življenjski zakon, ki pravi, da življenje ne nagrajuje namer, misli in želja, ampak delo. V drugo skupino oklevanja in tiste, ki zavlačujejo spadajo kaotične osebe. To so osebe, ki imajo težave s pozornostjo in s pomanjkanjem skladnosti v sami osebnosti. Takšne osebe naredijo kaos iz svojega življenja in vedno se morajo najprej izvleči iz kaosa, preden pride čas za neke resnejše spremembe in uresničevanje velikih ciljev. Pri takih osebah se pozornost vedno zadržuje na tistem, kar jim je trenutno nujno potrebno na neki neposredni potrebi, zato nikoli ni pravega časa za večje stvari in koriščenje resnih življenjskih priložnosti.
BOLJŠE ŽIVLJENJE IŠČE BOLJŠE LJUDI
Če samo reagirate na tisto, kar vam prinaša življenje in ga le prenašate, ali samo razmišljate o tem, da bi bili dobro, da nekega dne nekaj ukrenete, potem ste v pasivni poziciji. Če ne prevzamete krmila svojega življenja v svoje roke in ne dodate plina, vas bo življenje vozilo okoli, če hočete ali ne, vendar pa vas ne bo peljalo tja, kamor želite. Potrebno je, da iz svojega življenja naredite projekt, da načrtujete tisto, kar želite prejeti od življenja, in da najdete načine, da to uresničite, da začnete takoj, brez obotavljanja.
Vsak ima svojo varno cono, tisto poznano, tisto, ki že dela, zato se jo boji zapustiti. Tudi če je tisto poznano slabo, to prav tako doživljamo kot varno, ker smo se sprijaznili s tem, in vemo, kako izgleda. Novo nam je povsem neznano in tega se bojimo. Edino izhod iz te cone lahko prinese spremembe na bolje. A pri oklevanju, se pravi, v igri neuspeha, ima pomembno vlogo naslednji igralec, vratar ekipe neuspeha.