Kako pomembna je v odnosu intimna povezava?
Predviden čas branja: 4 minute
Bistveni del ljubezenskega razmerja je intimni odnos med partnerjema. Človek je sposoben doživljati intimno ljubezen v vsem njenem bogastvu in lepoti in jo dajati partnerju samo, če je v spolnem življenju sproščen, če se je zmožen prepustiti tej osebi brez kakršne koli omejitve in jo sprejemati v intimnem telesnem stiku z enako sproščenostjo. Bistveni pogoj za to je, da smo v sebi svobodni. Takšni pa smo, če nismo obremenjeni s predsodki, tako glede same spolnosti, kot glede drugega spola, lastne spolne vloge in odnosa med partnerjema.
Predsodki na tem življenjskem področju so različni in številni, vsi pa izhajajo iz človeške negotovosti glede intimnosti, iz njegove bojazni glede lastne spolne vloge in iz nezaupanja do drugega spola.
Predsodki zbujajo v nas strah, to pa vedno bolj ali manj ovira sproščen potek našega čustvenega življenja. Zaradi njih smo v ljubezenskem razmerju bojazljivi in zadržani ali brezobzirni in napadalni. Strah izmaliči naša ljubezenska čustva, spreminja jih v njihovo nasprotje ali pa jim ne dovoli , da se popolnoma razvijejo. Zato ostanejo zakrnela, omahljiva in le delna. Tisti, ki je obremenjen s predsodki, v čustvenem življenju ni svoboden. Dokler pa ni zmožen svobodno razvijati ljubezenskih čustev, ni sposoben partnerja zares ljubiti.
Če imamo partnerja zares radi, doživljamo intimni odnos z njim kot nekaj popolnoma naravnega in si ga želimo.
V tem primeru ne stopamo v telesni stik s to osebo samo zaradi nje, ker ona to želi, oziroma da potešimo njeno poželenje in jo navežemo nase, temveč tudi zaradi sebe, ali celo predvsem zaradi sebe, ker jo želimo doživeti na najintimnejši način in ji hkrati podariti svojo intimo. Prava ljubezen nas dela dovzetne za najrazličnejša spolna dejanja. V spolnem stiku z ljubljeno osebo ni dejanja, ki bi ga imeli za nesprejemljivo, tako z estetskega, higienskega, ali pa z moralnega stališče.
Pogosta ovira za razvoj prave intimne ljubezni med partnerjema je patriarhalni predsodek, da mora moški vedno imeti vodilno vlogo v ljubezenskem razmerju, zlasti pa v intimnem življenju. Posledica tega je obojestranska nesproščenost partnerjev glede intimnega telesnega stika in neupoštevanje partnerjeve spolne narave. Moški je pri tem nesproščen, ker pogosto misli, da se mora pri vsaki ženski, ki ga privlači in se zanima zanj, izkazati s spolno sposobnostjo in jo zadovoljiti.
Če tega ne bo dosegel, ga partnerka najbrž ne bo imela za pravega moškega, tega pa njegova nečimrnost ne prenese.
Tudi ženska je velikokrat nesproščena v intimnem stiku z moškim, če meni, da je pri tem dolžna čakati na njegovo pobudo in jo vedno sprejeti, ne glede na lastno potrebo po spolnem dejanju. Nesproščena je tudi zato, ker pogosto misli, da se mora v spolnosti zmeraj prilagoditi partnerjevim željam, da mora sprejeti njegov način spolnega zadovoljevanja, spet ne glede na to, ali ji to ugaja, ali tudi ona pri tem uživa. Njena zadržanost gre včasih tako daleč.
Da si ženska ne upa povedati partnerju, kaj potrebuje v intimnem odnosu, da bi doživela vrhunec čeprav se zaveda, kako ga lahko doseže. Tudi pri njej to slabo vpliva na njen čustveni odnos do partnerja. Nesproščenost in zadržanost v spolnosti se vedno preneseta tudi na ljubezenska čustva.