Večina od nas najbrž ni nikoli pomislila na dejstvo, da naša telesa pravzaprav veliko govorijo.
Estimated reading time: 4 minute
Najlažje lažemo z besedami, saj se v tem urimo že vse življenje. Laganje z obrazno mimiko nam gre malce slabše od rok, čeprav smo tudi na tem področju imeli kar nekaj vaje. Najslabše lažemo s telesi. Večina od nas najbrž ni nikoli pomislila na dejstvo, da naša telesa pravzaprav veliko govorijo. Ironično je torej, da največ pozornosti posvečamo temu, kar sogovornik izraža z besedami, njegovim obraznim izrazom pa pripisujemo manjšo težo. Če sumimo. Da nam nekdo laže, se bomo še bolj osredotočili na njegove besede, narediti pa bi morali ravno nasprotno.
Če želimo izvedeti, kaj nam nekdo v resnici sporoča, nas morajo manj zanimati njegove besede in bolj tisto, kar izraža s telesom in tonom glasu.
Lahko dejansko ugotovimo, kdaj nam nekdo laže? Da. I ne. Zaznamo lahko določene znake, ki se izražajo pri določeni vrsti laži, kar vključuje določeno mero čustvenega stresa. Običajno bomo torej videli, da je sogovornik pod stresom ali živčen in ne laganja samega po sebi. A včasih so ti znaki povsem dovolj, da lahko sklepamo, da nekdo ne govori resnice. Obstaja tudi nekaj znakov, ki se pojavijo samo, kadar nekdo laže.
Trik je v tem, da jih znamo razbrati.
Nekateri ljudje zlahka prepoznajo, kdaj jih skuša sogovornik preslepiti z lažjo, drugi pa se tega nikoli ne naučijo. Nekateri so seveda rojeni lažnivci in nikoli ne pokažejo nobenih znakov, medtem ko se drugi niso zmožni zlagati. Vsi smo si različni, a nas večina izkazuje več teh znakov; po večini lahko tudi izboljšamo svoje sposobnosti njihove prepoznave. Umetnost odkrivanja laži navdušuje mnoge ljudi, še posebej tiste, ki opravljajo tako delo. Večina od nas ves čas laže, saj tisto, kar rečemo, ne predstavlja resničnega stanja stvari.
Naša družbena pravila predpostavljajo veliko število trivialnih laži. Če nas vprašajo, kako smo, pogosto odgovorimo; dobro; tudi kadar se počutimo vse prej kot dobro. Vemo, da osebe, ki nam je zastavila vprašanje, pravzaprav ne zanima podroben opis našega stanja in da ta stavek uporablja zgolj kot pozdrav.
V nekaterih situacijah se od nas pričakuje, da bomo lagali in izrazili nekaj drugega kot svoja resnična čustva.
Kadar skrivamo svoja čustva ali se pretvarjamo, da čutimo nekaj drugega, gre še za eno obliko laganja. Nas seveda ne zanimajo dopustne laži. Laži, ki nas zanimajo, se pojavijo, kar nekdo laže v kontekstu, ki ni družbeno ali kulturno dopusten, in kadar lažemo za osebno korist. To tudi pomeni, da mora birti laž zavedna, torej mora lažnivec vedeti, da tisto, kar govori, ne opisuje dejanske resničnosti. Ne pozabite, da so laži lahko trditve, pa tudi čustva, ki jih izrazimo ali ne.
Če s svojimi dejanji in obraznimi izrazi izkazujemo veselje, čeprav smo v resnici žalostni, prav tako lažemo.
Kadar nekdo laže, je vedno vpletena tudi nagrada ali kazen, ki je razlog za laž. Lažete, da bi dobili nagrado, ki je sicer ne bi, ali da bi se izognili kazni, ki vam preti. Vsako laž sestavljata dve nasprotni si sporočili; resnica in neresnica.
Beseda laž se osredotoča na neresnico, a sta obe pravzaprav enako pomembni. Zmožnost razlikovanja med njima je prav tako pomembna. Ker pri vsaki komunikaciji oddajamo različna sporočila, ki niso samo besedna, je laž pravzaprav bolj ali manj uspešen poskus nadziranja teh sporočil. Kakor lahko velja za nekatere obrazne izraze, je laž poskus prikrivanja ali zakrivanja določenega sporočila.
Preberite tudi LAŽI ZAMASKIRANE V RESNICO in LAŽJE KOT VAS JE ZMOTITI, KO NEKAJ POČNETE, SLABŠA JE MOČ VAŠE VOLJE