Vas zanima, kako se boste v letu 2022 soočali z upravljanjem čustev in razvojem partnerskega odnosa?
Predviden čas branja 16 minut
Pri povezovanju pretiranih pričakovanj in čustev se ne moremo znebiti dileme, kaj je bilo prej kura ali jajce. Ena od glavnih nalog nerealnih pričakovanj je, da podpihujemo prijetna čustva in preprečujemo ali vsaj zatiramo neprijetna. Obratno slabo upravljanje čustev kliče po izgovorih in iluzijah, da vsaj na kratko umirijo naš intimni čustveni svet. Žalost, s katero ne vemo, kaj početi, lahko učinkovito utopimo v kozarcu žganega kot s sočno iluzijo.
Težave z upravljanjem čustev so torej vzajemno povezane z ustvarjanjem in ohranjanjem mitov o partnerskih odnosih.
Zgolj razumna odpoved kateremu od mitov ne zadošča, saj lahko povzroči neobvladljive čustvene viharje. Dokler jim nismo kos, se bomo nehote zatekali nazaj v varno okrilje iluzij. Če dejstva in izkušnje jasno kažejo drugače, toliko slabše zanje. Doseganje notranjega ravnotežja z iluzijami je kot zidanje hiše v močvirju. Vedno znova se bo posedala, stalno jo bo treba popravljati in utrjevati. A na koncu bo močvirje zmagalo. Enako je v življenju. Dokler ne bomo zmogli intimnega miru in ravnotežja zgraditi na zdravih temeljih, bo naše življenje podobno brodenju po močvirju.
Dobro opravljanje čustev je eden ključnih temeljev, ki bo poskrbel, da bo vaša hiša življenja v letu 2022 trdna in stabilna.
Ljudje se pri čustvovanju v osnovi delimo na dva tipa. Prvi za občutek zadovoljstva s sabo in življenjem potrebujejo veliko čustev. Ko čustev ni ali ni dovolj, se počutijo, kot da nekaj manjka. Zanje je bolje, da jih je strah, so žalostni ali jezni, kot da ne čutijo nič. Drugim, nasprotno, zadovoljstvo prinaša odsotnost močnejših čustev. Mora jih biti ravno prav, če se preveč okrepijo, so moteča ali celo nevarna. Še veselje, če ga je preveč, ni najbolj zaželeno. Prvi morajo za zadovoljstvo podpihovati čustva, drugi jih nadzirati in umirjati.
Tudi sprejemanje odgovornosti se prepleta z roko v roki s čustvi.
Dokler ne zmoremo dovolj dobro poskrbeti za svoja čustva, ni mogoče zadovoljivo udejanjati odgovornosti. Na čustveno telesna stanja se odzivamo, kot smo se naučili v našem zgodnjem obdobju. Večinoma se odzovemo kot avtomati, naučeno, brez razmisleka, ne da bi sploh preverili. Če je ta odziv v konkretni situaciji za nas res koristen. Taki naučeni odzivi povzročajo največ škode v odnosih, še posebej v partnerskih. Bolj ko je odnos intimen, večje čustvene stiske povzroča in zato se težje izognemo nepremišljenim samodejnim odzivom. Ko je stiska prevelika, je naš cilj samo eden; čim prej se znebiti. Tudi za ceno, da partnerja užalimo, prizadenemo, izsiljujemo ali zapustimo. Če ne zmoremo upravljati čustev, nam bo takrat prav malo mar za vse. Naredili bomo tisto, kar smo se naučili kot otroci, le da neznosna stiska mine. S črepinjami odnosa se bomo ukvarjali kasneje.
Za notranji duševni mir je za lastne neustrezne odzive treba najti razloge za izgovore.
Nagnjeni smo k temu, da odgovornost za lastne spodrsljaje preložimo na drugega, če je to le mogoče. Vsakič, ko operimo prst v drugega, da je kriv na naš čustveni odziv, smo kot otrok v peskovniku, ki se prepira, kdo je komu prvi ukradel grabljice. Kdor je sposoben sprejeti temeljno odgovornost za vsako svojo misel, čustvo ali dejanje ter razume, da vedno svobodno izbira med množico možnih odzivov, bo z miti opravil spotoma, ne da bi se posebej ukvarjal z njimi. Podobno kot ni treba skrbeti, da bi se trnje zatikalo v vaš rokav sredi široke urejene poti.
Zaljubljenost je slepa ali ima vsaj močno dioptrijo. Zaslepita nas lepota in moč občutkov, ki jih v nas prebuja ljubezen do drugega. A ljubezen ni zaljubljenost in nikakor ne bi smela biti slepa. Nasprotno! Ljubezen odprto in odkrito vidi, sliši, čuti, vonja… Deluje na vseh ravneh, ki se jih zavedamo, in tistih, ki se jih ne.
Ljubezen hodi z roko v rok iz resnico, najprej in predvsem svojo.
Ker resnica ni samo ena in tudi ne enaka za vse čase, si ljubezen res težko privošči slepoto in naivnost. Odkritost, iskrenost in drznost v odnosu do sebe so nujen temelj za graditev zadovoljujočih odnosov, še posebej to velja za intimni partnerski odnos. Naloga ni enostavna, saj ljudje še pogosteje kot drugim lažemo sebi, a se tega večinoma ne zavedamo. Korenine takih laži so razvejane daleč v našo preteklost. Selektivna slepota potrka na vrata partnerskega odnosa, ko realnost neusmiljeno ruši naše podobe in prepričevanja o ljubezni. Vzhičeni občutki se praviloma napajajo iz najlepših iluzij, zato se jim je težko odreči.
Odnos, slečen vseh iluzij, bi bil prehud cilj zlasti za začetnike.
Pretirane želje in predstave so sem ter tja zaželene, da nas ženejo naprej, da ne obupamo. Dva, ki verjameta v isto iluzijo, napaja neustavljiv vrelec energije, da družno stopata v smeri uresničitve. Z zadovoljstvom in vzhičenostjo, ki spremljata to potovanje, ni nič narobe. A vsaka iluzija ima svojo ceno. Zadovoljstvo na poti se plača s ceno razočaranja, ko na koncu mavrice ne najdemo skrinje z zakladom. Lahko že prej, kadar vzhičenost ugasne že na poti. Vera v isto iluzijo ne pomaga, da bi se ta uresničila, vsaj ne trajno in za vekomaj. Dva, ki stopata po skupni poti iščeta zaklad na koncu mavrice, bosta žalostna, ker ga ne bosta našla. Če se bosta zmogla slišati in objeti v tej žalosti, lahko hitro prideta do spoznanja, da sta si poklonila lepo potovanje.
Najbolj pomembno v 2022 bo sprejemanje sklepov
Mnogi sprejemajo sklepe v želji, da bi upravičili svoje življenjske odločitve ali izide nekaterih situacij. Sploh ne poskušajo objektivno premisliti in odkriti, kaj se je v resnici zgodilo in zakaj, temveč zgolj sprejmejo sklep, ki naj bi potrdil, da so se pravilno odločili ali ravnali. Dodatna težava je v tem, da začetne sklepe sprejemajo pod vplivom čustev, zato ti niso tako razumni, kot bi lahko bili.
Če čutite močno bolečino, bi se morali osrediniti le na izražanje bolečine.
Morali bi prestati to žalost, občutek osamljenosti in tudi občutek poraza, če se je pojavil. Če vas zgrabi jeza, bi morali tudi to spraviti iz sebe. Dokler ste pod vplivom močnih čustev, bi se morali osredotočiti le na njihovo izražanje, nikakor pa ne na oblikovanje sklepov. V takem stanju je nerazumno sprejemati sklepe, saj takrat niste razumni. Obvladujejo vas čustva, ki vam ne dovolijo realnega pogleda na to, kaj se je zgodilo. Onemogočajo vam sprejemanje razumnih sklepov. Če sprejemate sklepe pod vplivom čustev, posredno po bolečem razhodu, boste verjetno sklenili, da so vsi pokvarjenci in da ste se nenehno trudili za zvezo, nasprotna stran pa se ni. Ali pa boste sklenili, da ste sami krivi za vse, ker ste to storili tudi pri prejšnjem razhodu.
Ljudje pogosteje uperijo prst v druge, včasih pa tudi vase kot glavnega krivca, vendar je oboje zgrešeno.
Bistvo ni v tem, da najdete krivca, temveč da nekaj razumete. Ni dovolj le s prstom pokazati nanj ali nase. To vas bo le oddaljilo od pravega spoznanja. Ego bo s to rešitvijo zadovoljen, vendar to sploh ni rešitev. Nesmiselno je namreč posploševati in vse moške ali ženske tlačiti v isti koš, prav tako pa je nesmiselno vso krivdo zvaliti na partnerja, saj pri tem pozabljate, da se morate naučiti, kako ne pritegniti prav takšnih ljudi in kako jih ne zadržati v svojem življenju, potem ko jih pritegnete. Bistvo ni le v tem, da ničvredneža vržete iz svojega življenja, temveč da razumete, zakaj vas je sploh pritegnil. Edino tako lahko nehate iz svojega življenja delati svinjak.
Če pa spadate med tiste, ki v celoti krivdo valite nase, tudi to zagotovo ni pot do smiselnega spoznanja.
Morda mislite, da ste spet zamočili tako kot že mnogokrat. Morda se boste prepričali, da si ne zaslužite ljubezni, morda pa boste s pretvarjanjem, da ste sami svoja žrtev, šli tako daleč, da ne bo nobene možnosti, da bi dobro premislili, kaj natanko je vaša odgovornost v celotni zvezi in razhodu. Tako se ne boste ničesar naučili in bo spet prišlo do enakega izida. Zapomnite si, da bistvo ni v tem, da najdete krivca, temveč v spoznanju.
Nadzor nad čustvi prinaša stabilno osebnost
Nadzor nad čustvi je tista pot, ki jo je najpomembneje krepiti. Delno zato, ker imamo ljudje z njo največ težav in ima zato najmočnejši potencial za spremembe, pa tudi zato, ker je tako globoka, tako temeljita in prvobitna, da posredno najbolj vpliva na vse druge; na povezavo med možgani in telesom, intuicijo, motivacijo in odnose ter na našo sposobnost sprejemanja kar najboljših odločitev pri načrtovanju prihodnosti. Poleg tega si je vredno zapolniti, da sodobno življenje na najrazličnejše načine, med katerimi ne gre prezreti družbenih pričakovanj in družabnih medijev, otopeva našo zmožnost, da bi bili zares s stiku s svojimi čustvi, če želimo v prihodnje zavarovati svojo kariero in zasebno življenje, je treba začeti z najpomembnejšim; izpolnjevanjem čustvene inteligence.
Da bi manifestirali svojo celotno, edinstveno človeško inteligenco, se moramo naučiti takšnega odzivanja in delovanja, ki ne bo več na milost prepuščeno našim čustvom, in začeti z občutkom ter natančno razbirati čustva drugih ljudi se odzivati nanje, na delu v družini in partnerskih odnosih. Ravnovesje med logiko in čustvi je pomembno, kot je pomembno tudi vse, kar sestavlja spekter med tema polomoma; toda tradicionalna črno bela ideja, da je logika dobra, čustva pa so slaba, se že spreminja in sprejema novo znanstveno resnico, da se ključ do spreminjanja našega življenja skriva v tem, da postanemo gospodarji svojih čustev.
Med čustveno inteligentnostjo in čustveno občutljivostjo je velika razlika.
Mnogi ljudje, ki zase pravijo, da so senzitivni so čustveno občutljivi, kar zadeva njih same, za občutke drugih pa so neobčutljivi, včasih tako zelo, da sploh ne vedo, kako se ti drugi počutijo. Treba je poudariti, da pri tem ne moremo vedno govoriti o konstantnem vzorcu. V nekaterih situacijah sicer čustveno inteligentni ljudje zdrsnejo v takšno egoistično čustveno preokupiranost s samim seboj, da postanejo gluhi in slepi za občutke drugih, ki jih je njihovo ravnanje prizadelo. To se najpogosteje zgodi ob čustveno razburkanih dogodkih, kot sta razveza ali kriza srednjih let.
Velikokrat je potrebno kar nekaj globokega razmisleka in ponižnosti, da prepoznamo, da se natanko to dogaja tudi nam.
Vsi ljudje smo čustvena bitja, pa če to priznamo ali ne. Prav vsako odločitev sprejmemo pod vplivom čustev. Z razvijanjem svoje čustvene inteligence lahko kot privzeto nastavitev več časa ohranjamo ravnovesje. Neizogibno bodo prišla obdobja stresa, ki bo pahnil naš um v miselnost pomanjkanja in način preživetja. Toda hitreje ko bomo to prepoznali in aktivno spet vzpostavili ravnotežje, bolj se bomo sposobni izogniti potencialno škodljivim pastem. Intuitivno bomo lahko videli, kako se te pasti kažejo v našem življenju.
Morda bomo izčrpani, ker nas že leta in leta utruja plimovanje čustev, ki bi se mu, ko pogledamo nazaj, lahko izognili.
Ali pa smo navajeni ravnati prav nasprotno, potlačimo čustva in vse logično premislimo, ko pa se oziramo v preteklost, čutimo, kako smo izgubili, ker nismo hoteli zaupati srcu ali intuiciji. Kakršenkoli občutek, da nam je spodletelo pri sprejemanju dobrih odločitev, ki bi jih morali sprejeti, je znamenje, da je prišel čas, ko moramo sprejeti naslednjo resnico; če hočemo dobiti poln dostop do izvora, je veščina uravnavanja čustev naše edino upanje. Nima smisla niti poslušati, da bi si čustva podredili z logičnim razmišljanjem, a tudi nasproten pogled ko se počutimo kot žrtev svojih čustvenih viharjev, nam ne bo v pomoč. Čustva nam dajejo individualnost in vladajo vsemu našemu doživljanju sveta in življenja samega.
Morda od odnosa pričakujete preveč
Ne glede na to, ali so zveze za ženske pomembnejši del življenja, ali verjamejo v romantične pravljice, ali pa so prepričane, da so princeske, je dejstvo, da pogosto preveč pričakujejo od odnosa. Ti razlogi pojasnjujejo večino pretiranih zahtev žensk, saj imajo prevelika pričakovanja, ki jih nihče ne more zadovoljiti. Obstajajo pa tudi drugi scenarij. Obstaja možnost, da imajo realna pričakovanja od ljubezenskih zvez, vendar tega ne dobijo od svojega partnerja. Oziroma, obstaja možnost, da si zaslužijo dobiti vse, kar si želijo, a tega ne morejo dobiti od svojega partnerja.
Vsakdo sme zahtevati tisto, kar lahko sam da. Če zahtevate neskončno količino pozornosti, sami pa je ne morete dati, je težava v vas in velikih nerealnih pričakovanjih. Čeprav so k temu nagnjeni tudi nekateri moški, je takih žensk občutno več. Torej prva težava je v tem, da zahtevate tisto, česar si ne zaslužite, ker tega ne morete dati sami.
Ali se bodo nasprotja privlačila?
Močna zaljubljenost in privlačnost v letu 2022 ne bosta najbolj zanesljiva temelja za izbiro partnerja za dolgoročno zavezujočo zvezo. Isti naboj in energija, ki sprožata prijetne, včasih vzhičene občutke na nasprotnem polu povzročata najhujše bolečine in trpljenje. Kot da eno ne gre brez drugega. Dvema, ki ne bosta zmogla najti drugega načina, da se najdeta in pogrejeta, temveč bosta samo razpihovala ogenj privlačnosti, grozi uničujoč požar, pred katerim lahko uideta na varno le tako, da zbežita drug od drugega. Ali pa ogenj v strahu pred uničenjem povsem pogasita ter za vedno obtičita v odtujenem hladu in praznini.
Spoznali boste da trpljenje nima nobenega smisla
Trpljenje v odnosu nima nobenega smisla, predvsem pa nobene koristi. Lekcij, ki nam jih daje trpljenje, bi se dalo naučiti tudi kako drugače. Trpljenje nam tudi ne povzroča odnos, ta ga v nas samo prebuja. Neprijetni dogodki iz intimnega odnosa se po nevidnih kanalih povežejo s podobnimi iz daljne preteklosti, zavibrirajo, obudijo in okrepijo minule dozdevno pozabljene neprijetne občutke. Naj se bere še tako krivično, v tem smislu smo za trpljenje odgovorni sami, čeprav bi še tako radi s prstom pokazali na drugega. Ne pozabite, za svoje občutke, čustva, misli in dejanja smo odgovorni sami.
Priznali si boste, da idealnih partnerjev in odnosov ni.
Zato so imele babice prav, da je včasih treba malo potrpeti. Če nas na partnerju kaj moti ali kaj pogrešamo, je že prav, da poskušamo potrpeti in v sebi najti dovolj potrpežljivosti, da času pustimo, da dokončno odkrije partnerjeve namene in potenciale. Ko pa začnejo trpljenje prekrivati občutki večnega manka in pogrešanja je čas, da potegnemo ročno zavoro, se umaknemo v miren kotiček in se globoko zamislimo. Nas sabo, nad partnerjem, nad odnosom.
Tudi na največje optimiste posveti žarek spoznanja, da se partner ne bo spremenil. Ker se ne more, ne želi, ne vidi potrebe, ni pomembno zakaj. Če trpimo, na rešitev ne moremo in ne smemo več računati od zunaj. Kot to v življenju večinoma velja, ostanemo soočeni s sabo, svojimi čustvi in mislimi. Trpljenju se lahko izognemo ali ga vsaj ublažimo, če spremenimo odnos do sebe ali svoje poglede in prepričanja o partnerskem odnosu. To je edina možnost, da se izognemo nemogoči izbiri med trajno ponavljajočim se trpljenjem in razvezo. Marsikdo, ki je do sedaj v razmerju trpel, bo v letu 2022 sposoben narediti pomemben korak v smeri prekinitve, ki pa dolgoročno zagotovo prinaša osvoboditev in olajšanje.
Pripravljeno za Adriamedia