Objem, dotik celo ritualni poljubček za lahko noč postane zelo pomemben delček skupnega bivanja otrok in staršev.
Estimated reading time: 4 minute
Vsak otrok vstopa v ta svet ne le s potrebo, da je nahranjen, umit in zaščiten, temveč tudi s potrebo po telesnem stiku: da se ga drži v naročju, ljubkuje in boža. Otrok, ki ne dobi take fizične stimulacije, je depresiven, odmaknjen, bolan in če gre to prikrajšanje v ekstrem, lahko celo umre. Jasno je tudi, da so tisti otroci, ki dobijo dovolj prijetnih fizičnih vzpodbud, veliko bolj radostni, zadovoljni, so videti bolj vitalni in se dobro počutijo.
Na srečo večina staršev nežno ljudi svoje otroke in jim izkazuje tudi fizično naklonjenost.
Otroci potrebujejo to ljubečo stimulacijo in starši jo komplementarno temu potrebujejo dajati, tako nastane zgodnja emocionalna zadovoljitev. Čeprav se starši razlikujejo v količini in načinu fizičnega izkazovanja ljubezni, večina ljubkuje, neguje, objema, ziba in žgečka svoje otroke. Ko otroci rastejo, ta ljubeča čustva ostajajo in jih še naprej izražajo. Straši objemajo svoje otroke, jih posadijo na kolena, nosijo jih na ramenih, se ruvajo z njimi, jih kopajo, češejo, jih hranijo, objemajo drgnejo z nosovi, jih poljubljajo.
Otrok še naprej raste, ljubezen je še vedno prisotna, tudi fizično izražena, čeprav prilagojena otrokovemu razvoju, še vedno je potrebna.
Na srečo jo starši še vedno izražajo. Objem, dotik celo ritualni poljubček za lahko noč postane zelo pomemben delček skupnega bivanja otrok in staršev. Vse to pomeni, da je popolnoma naravna nagnjenost obeh, otroka in staršev, da čutijo in izrazijo čutnost skoz užitek in dotik kože. Otrokova želja po prijetni, ljubeči stimulaciji je pogosto usmerjena prav na starše nasprotnega spola.
Nevarnost, da otrok pri nekaj letih doživi obilico močnih občutkov in senzacij, da preplavijo njegovo sposobnost prepoznavanja ustreznosti njihovega smisla, njihovega obvladovanja, prave vrednosti ali nadzora teh občutkov. Drugič lahko vodi v krepitev občutka povezanosti z roditeljem, ki lahko onesposobi otrokovo motivacijo za pomik v večji svet individualizacijo. Otrokova želja po roditelju nasprotnega spola je posesivna in ekskluzivna; mali deček hoče mamo samo za sebe in mala deklica hoče očeta izključno zase.
To pomeni, da hoče otrok odstraniti svojega tekmeca, starša istega spola, kar nezavedno vsebuje željo po maščevanju.
Ta skrita tekma je vzrok, da se deček boji maščevanja svojega očeta in deklica maščevanja svoje mame. Idealno je, če otrok spozna negativnost svojih želja, večinoma skoti prepoznavanja, da starš ki ga želi imeti zase ne želi enakega odnosa z njim, in se tako odpove svojim željam po roditelju nasprotnega spola.
Tako izkusi olajšanje, ker se istoveti z roditeljem istega spola in ne tekmuje z njim ter je tako svoboden, da si kasneje izbere svojega partnerja.
Na tem mestu je ključna roditeljeva odgovornost, da se primerno odzove na otrokovo čutnost. Kajti tako kot so naravna in razumljiva otrokova čustva do svojih staršev in kot so naravna in razumljiva roditeljeva čustva do otroka, je pogubno, kadar gre roditelj predal v svojem izkazovanju čutnosti do otroka.
In kaj je predaleč? Kadar starševski nagon postane močnejši kot njegova presoja, kaj otrok potrebuje in kaj lahko prenese. Ključna odgovornost starševstva je najti nejasno mejo med zadovoljitvijo otrokove čutnosti na eni strani in pomagati otroku obvladovati njegovo vzburjenost na drugi strani, tako da ne postane zbegan, prestrašen, in preplavljen s temi senzacijami. Zreli negujoči del staršev je sposoben te presoje in lahko deluje tako, da optimalno zadovolji in izpolni otrokovo hrepenenje.
Preberite tudi NAUČITE OTROKE, DA OPRAVIČILO NE POMENI ŠIBKOSTI in SPOSOBNOST NAVEZOVANJA STIKOV SE RAZVIJE ŽE V OTROŠTVU