Se znate povezati z naravo?
Predviden čas branja: 4 minute
Začela se je pomlad. Narava se prebuja, kar kipi od življenja. Trate zelenijo, pomladno cvetje nam boža poglede, utrujene dolge, mrzle zime. Kako lepi so sprehodi v naravno v tem času. Kako zelo se na takem sprehodu v naravo spočijemo, se umirimo, se naužijemo lepot, si naberemo novih moči, okrepimo svoje telo in sprostimo duha. Pa znamo še ceniti vse to? Kaj ima to opraviti z vrednotami? Zelo ima opraviti. Najprej, ker je zdravje velika vrednota, in skrb za svoje zdravje naša pomembna dolžnost, potem pa zato, ker je tudi narava vrednota. Narava ni le zemlja, planine, kamni, rastline, potoki, reke in morje pa zajčki, veverice, klopi, kače…
Narava je res vse to, narava pa je vse, kar nas obdaja, vse okolje, v katerem živimo, ki nam omogoča življenje in nam streže po njem, ki nas bogati in izčrpava.
Narava ni le tisto, kar vidimo, slišimo, tipamo, vonjamo, okrog sebe, je veliko več, je tudi vse tisto, kar je, a lahko le slutimo, da je, kar nam ni dano, da bi to v vsej polnosti spoznali. Odnos do narave je odnos, ki se oblikuje v človeku v procesu njegovega odraščanja, v vzgoji. Je že res, da se ta odnos kasneje v življenju lahko spremeni, kar nam kažejo nešteti primeri, vendar pa to le potrjuje pomen vzgoje za zdrav odnos do narave. Danes se srečujemo z zelo različnim odnosom do narave že v odvisnosti od tega, kaj posameznik počne v življenju.
Na splošno pa lahko rečemo, da je prav vzgoja odnosa do narave močno opešala.
V preteklosti je bil človek veliko bolj neposredno povezan z naravo kot danes. Od narave je bilo odvisno njegovo preživetje, spoštovanje narave in nekih naravnih zakonitosti je bilo zato življenjska nuja. Toda nespoštovanje narave se je že začelo maščevati; v vedno bolj onesnaženi in uničeni naravi vedno bolj grožen tudi človek sam. In v tem se postavlja tudi pomembno vprašanje; kako vzgajati otroke, da si bodo oblikovali zdrav odnos do narave. Sprehodi z otrokom v naravo, po svežem zraku, ne koristijo le telesnemu zdravju in odpornosti.
Na teh sprehodih otrok opazuje okolje, svet okrog sebe, dogajanje in začne že zelo zgodaj prepoznavati naravo.
Ko začne otrok spraševati, ko se znajde v obdobju močno poudarjene radovednosti, se ta radovednost usmerja tudi v naravo; otrok opazuje naravo okrog sebe, opazuje tudi dogajanje v tej naravi in postavlja vprašanja. Potrebno je otroku dati čas za opazovanje narave. V tej starosti pravzaprav otroka ni treba k ničemer posebej spodbujati, ker ga zanima vse. Kasneje, ko otrok odrašča, se širi krog njegovih zanimanj.
Otrokovo zanimanje za naravo vedno bolj širimo in poglabljamo s tem, da mu sami postavljamo vprašanja, na katera potem lahko skupaj iščemo odgovore.
Otrok naj v to zanimanje vse bolj vključuje vprašanja ravnovesja v naravi, poznavanja in spoštovanja naravnih zakonov, pa tudi občudovanja skrivnosti in lepot narave. Pri še večjem otroku pa je pomembno že zelo odločno vzgajati zdrav odnos do spoštovanja narave, kakršna je. Otroka z zgledom in podukom vzgajajmo, da ne onesnažuje narave, ne odmetava odpadkov, ne uničuje rastlin, živali in njihovih domovanj. Prav pri onesnaževanju pa je potrebno še posebej skrbeti za zdravorazumski odnos. Otroku, ki odrašča v takem odnosu do narave, bo narava postala pomembna vrednota.