Mit opisuje december kot mesec sreče, veselja, radosti, ljubezni, obdarovanja, okraševanja, nostalgije, romantike in veličastnih, nepozabnih trenutkov.
Predviden čas branja: 6 minut
Toliko so nas prazniki Miklavža, Božička, Dedka mraza in Novega leta zasvojili, da smo ga skupno poimenovali Veseli december. Kaj se skriva za mističnim ozadjem tega Veselega decembra, ki nas prevzame z tisočerimi dogodki, kolektivno vzhičenostjo in drvenju vsemu temu blišču naproti? Iz tihih starodavnih obredov in običajev posvetitve sv. Miklavžu, v krščanstvu Jezusovem rojstvu na božični večer in kasnejših obdobjih izbranem Dedku mrazu, ki je kot mistični dobrotnik po ruski legendi v Sloveniji pričel obstajat v času socialistične Jugoslavije. Po starem ljudskem izročilu v krščanstvu božična luč osvetljuje pot k svetlobi, ljubezni in novem rojstvu. Današnje pretirano okrašene izložbe sigurno ne ponazarjajo tega, temveč privabljajo kupce.
Kdo je Božiček?
Božiček je ustvaril magično, skrivnostno vez med otroci, ki ga z takšnim navdušenjem sprejemajo, da je očitno, da vanj verjamejo. Prvi bradati upodobljen Božiček izhaja iz leta 1881, ko ga je na željo časopisa Harper”s Weekly upodobil Thomas Nash. Izmišljen božiček, kot tudi sv. Nikolaj sta bila opisana kot dobrohotna starčka z belo brado, ki z svojo srčnostjo osvajata otroška srca.
Po globokem razmisleku lahko ugotovimo, da so v večina srcih ostale le sence izvornih prispodob in da smo si kolektivno prisvojili veseli december kot srečen mesec dobrih nakupov in zabav.
Le malo izbranih je ves december veselih, notranje izpolnjenih in ljubljenih. Večina životari v revnih dušah za masko rajanja, nakupovanja in obdarovanja. Prvoten pomen božičnega duha se je razblinil v množici skomercializiranih in plehkih izrabljan naivnih ljudi, ki v najglobljem kotičku srca vendarle tiho upajo, da jim bo namenjen božični čudež, da ozdravijo, dobijo službo ali spoznajo ljubljeno osebo.
Svetost velikega družinskega praznika, ko naj bi se zbrala z globoko ljubeznijo in toplino ob zakurjenem ognjišču vsa družina, je zbledela in se žal v večini spremenila v neko moralno obveznost, ki jo čutimo do staršev in bližnjih, da jih obiščemo, namesto v spokojno, prijetno, skupno preživljanje svetega večera.
Nakupovanje v prazničnem času
Verjemite, da npr. prodajalke in tisti, ki so povezani in zadolženi za pospešeno decembrsko prodajo, niso v tem podivjanem mesecu srečni, čeprav se vam naučeno veselo smehljajo izza pulta, so njihova srca otožna, telo izčrpano, saj bi mnogo raje prebili več časa z svojo družino in se pripravili v prijetnem pričakovanju na miren družinski božični dan. So pa ob tem množičnem nakupovanju zadovoljni lastniki prodajaln.
Od vseh prvotnih pomenov teh praznikov, je ostal le mit, da v decembru ni strtih src, kar še zdaleč ne drži, saj so naše duše oropane za skromnost, svetlobo miru in čisto ljubezen do čutenja pravega prazničnega vzdušja. Našega žalostnega, bolnega ali strtega srca ne ozdravi en mesec pisano okrašenih izložb, bleščečih večbarvnih luči, kakšno darilo ali bolj bogato obložena miza prazničnih jedi, saj so naša srca in duše izropane miru, harmonije in ljubezni.
Bolečina in praznični čas
V notranjosti ostaja naše srce tam, kjer je obtičalo v preteklih mesecih, v decembrskem času le zamrznemo bolečino, ki se po praznikih še intenzivneje vrne, ker se ni zgodilo nič pričakovanega in čudežnega, nismo ozdraveli, ne dobili zaposlitve, niti se ni pojavil božični sanjski princ, ki nam bi osvetlil srce in partnersko prihodnost. Ostane le spomin na neštete božične filme, ki v parih prazničnih dneh združijo dva v večno ljubezen. Takrat se ozavestimo, da to ni možno, da se ne bo zgodilo in se zopet prepustimo temnim mislim.
Ne zakrivajmo oči pred resnico, ne zanikajmo žalosti, ne igrajmo srečne, narejene decembrske figure, če nosimo v srcu bolečino in razočaranje.
Vso pravico imamo imeti tudi decembra strto srce, ki nam ga še ni uspelo pozdraviti ne glede na razlog in čas z samopomočjo, načrtovanjem in pogumom. Igranje radostnih vlog v veselem decembru je zanikanje svojega dejanskega čutenja in počutja. Namesto igranja vesele vloge in zatajitve čustev, izkoristimo srečanja svojih ljubljenih za razkritje naše notranje neljube situacije ali počutja. Zlijmo bolečino in zlomljeno srce bližnjim, namesto da igramo super gostitelja. Ne pozabimo, da ko zapremo vrata svojim obiskovalcem, bomo zopet sami z grenkobo v duši. Raje se jim zaupajmo, saj bomo s tem dobili priložnost, da se bomo lahko z njimi čez vse leto o naši težavi odprto pogovarjali in nam bodo lahko v oporo v težkih trenutkih. Nihče nam ne more pomagati dokler skrivamo v sebi svojo žalost, bolečino ali težavo.
Ne dovolimo, da z nami manipulira mit veselega decembra. Bodimo sleherni dan to kar smo in kar občutimo v duši, saj strto srce ne zmore iskrene radosti, pa tudi če je to samo za en mesec.
Mnogo manj bi bilo srčnih bolečin, če se v veselem decembru ne bi pretvarjali in nasedali temu mitu. Za sam praznični dan pa se potrudimo biti v umirjenih, veličastnih trenutkih prvotnega pomena praznika, v vsej njegovi notranji svetlobi, spokojnosti in veri v vse dobro. Zagotovo je ravno v decembru realno več strtih src kot preostali čas v letu, saj mnoge ravno ti vrtoglavi vrveži in praznične priprave opomnijo na vse česar nimajo.
Ne dovolite mitu, da vas zavede, da bo v tem času vse nenadoma boljše, da se bodo neznano kako sami rešili finančni problemi ali da se bo partner ravno v decembru čudežno spremenil v ljubečega princa in bo med vama zopet zasijala sreča. Nič se ne bo zgodilo kar tako, zato spreglejte zavajanje mita. Mit ne bo rešil vaših težav in strtega srca, le vi sami lahko to storite, ne glede na to kateri čas v letu je. Lahko pa izkoristite in uporabite božični duh za motivacijo, ter vizualizacijo kako boste stopili iz notranje teme, osvetlili vašo situacijo in jo poskušali v najkrajšem času za vas ugodno rešiti.
Pripravila T.C.