Naj bo Božič v luči topline in sočutja
Predviden čas branja: 10 minut
Vsak ima v sebi svojo edinstveno predstavo božičnega časa, občutkov in vzdušja. Nekomu prinaša ta božični čas radost, toplino, povezanost, ljubeče utrinke, nekomu grenak priokus osamljenosti, žalosti in trpkih spominov. Naša čustva so v tem obdobju ranljiva in hkrati ljubeča. Če nas kdo užali, prizadene ali zapusti na božični dan, sprejmemo to mnogo težje in z več bolečine kot na kateri običajen dan. V tem praznično čustvenem vzdušju potrebujemo tudi več pozornosti in topline.
Je čas sočutja, čutnosti in navdihujoče strasti, ko prebudimo vse svoje skrite zaloge energije za ustvarjanje, peko, pospravljanje in druženje.
Tukaj je so otroci, ki z svojimi široko odprtimi očmi, polni pričakovanja, ki zrejo pod božično drevo, da zagledajo ime na svojem darilu, starši, ki začutijo otrokovo radost in neučakanost ob odpiranju darila, ženica, ki upa, da bo letos ponovno lahko obiskala polnočnice, slišala božično petje, videla jaslice, se povezala z veličastnostjo praznika, podjetnik, ki si mane roke od velike nenadzorovane prodaje. Eni se vidijo v cerkvi, eni v objemu partnerja in toplem ognjišču, nekateri v razposajenem smehu otrok, nekateri v tišini čarobnih prazničnih trenutkov, eni pa v svojem dobičkonosnem prodajnem uspehu.
Vsem nam je božič svet, pa naj bomo verni ali ne, kakorkoli usmerjeni, ne moremo prezreti tega skrivnostnega božičnega čara, ki je prisoten že tisočletja.
Vsi vemo, da so trgovci v tem času močno marketinško usmerjeni, ter da v tem božičnem vzdušju kupujemo množico nepotrebnih stvari, ker nas zajame ta božični duh, ko se počutimo posebno, izpolnjeno, pa čeprav se nekje v ozadju zavedamo, da po nepotrebnem trošimo in da nam bo kasneje to povzročilo precej finančnih skrbi. Hkrati pa pomislimo, da bomo že potem pazljivi, zdaj je pa vendar praznični čas, ki je prežet z nepojasnjeno, močno energijo pričakovanj, sreče in ljubezni. Enostavno je čutiti v zraku, da je to božanski, poseben čas, namenjen sreči.
Police v trgovinah imajo božični pridih, splet je nasičen prazničnih ponudb, v naših srcih pa si vsak po svoje pričara praznični čas.
Božič nam z svojo nostalgijo prebudi spomine, tako tiste čudovite, prepojene z čarobnimi trenutki, kot tiste z grenkim priokusom. To je čas nečesa čudovitega, čas upanja in pričakovanja. Njegov čar je v prijetnem vzdušju in toplini, pa tudi v okrašenih smrečicah, pestrih rdečih, zlatih in zelenih okraskih, čudovitemu vonju božičnega peciva, opojnosti cimeta in v utripajočih barvnih lučeh, ter okraskih. To je čas, ko se običajno kljub stresnemu in hitremu današnjemu tempu, zbere družina, ki skupaj uživa v božičnih dobrotah, okraševanju, obdarovanju, sožitju in medsebojnih odnosih.
Prvotni pomen Božiča je v skromnosti, toplini, intimnosti, odpuščanju in sožitju z naravnimi cikli.
Jezus se ni rodil pod bleščeče okrašenimi jelkami, ampak v skromnem hlevu, jaslicah, prežetih z čisto ljubeznijo. Simboliko božiča ponazarja božično drevo, Adventni venček, ki nam pomaga, da se v štiri tedenskem adventnem času pripravimo na sam božič, pomemben simbol božiča pa so tudi jaslice in koledovanje, prepevanje božičnih pesmi, zvezda kot simbol luči v temni noči, ki predstavlja človekov um, kateri je vedno odprt za nova spoznanja.
Tudi Bodika ali Božje devesce (llex aquifolium) predstavlja močno simboliko božičnega časa, saj je že v dobi krščanstva predstavljala Kristusov pasion, njeni živo rdeči plodovi pa darove svetih treh kraljev. Simbol moči, upanja in sreče, je ponazarjala tudi v stari keltski dobi in z tem predstavljala ponovno vrnitev sonca po zimskem solsticiju. Uporabljali so jo tudi za odganjanje zli duhov. To trdoživo drevo si ne glede na mraz vedno opomore, kar nam daje vero v naše dvige po padcih in težkih situacijah.
Bršljan so prav tako častili že stari Grki in Egipčani in so ga posvečali bogu vina Dionizu v prepričanju, da daje z časom večjo moč vinu. Ker je skozi vse leto zelen, ima pomen večnega življenja in neminljive časti. V srednjem veku krščanstva je opredeljeval nesmrtnost duše po smrti.
Bela omela (Viscim album) simbolično preganja zlobne duhove preteklega leta, saj ji daje moč sredi najhujše zime razviti plod in seme. Naredi nam naš prostor čist in svetel za vse novo, kar prihaja. V Angliji ji pripisujejo mesto obveznega božično novoletnega okraševanja. Slavili so jo že stari Germani in Galci. V krščanskem obdobju srednjega veka je simbolizirala luč sveta in Kristusa, ki je bil rojen na poseben, mistični način. Običajno jo zaradi svoje simbolike obešamo nad vhodna vrata. Danes je to znak, da se dva, ki znajdeta pod njo, poljubita in tako stopita v nepojasnjeno ljubezensko povezavo.
Pravi pomen božiča se je do danes precej izgubil in spremenil.
Nekoč poganski praznik, ko se je Sonce pričelo pomikati proti severnemu siju, so starejše civilizacije to imenovale kot ponovno rojstvo boga Sonca. Krščanstvo je ta dan označilo kot Kristusovo rojstvo. Božični čas ima globlji pomen kot samo skomecializirano plodno obdobje, saj sega njihov izvor mnogo dlje v predkrščansko obdobje. Krščani so ga opredelili kot praznik Jezusovega rojstva v 4. stoletju našega štetja. Do takrat pa so slavili ta čas kot rojstvo novega Sonca in prehod iz temnih strani v svetle.
Samo ime Božič opredeljuje sina boga ali malega sončnega boga, ki se je rodil na zimski solsticij.
To je tudi najkrajši dan v letu. Naši davni predniki so dobro poznali naravne pojave, pomen enakonočij, sprememb in sončnih obratov in v skladu s tem tudi bili povezani z naravo. Že verovanja teh naših prednikov so bila v sozvočju z poznavanjem astrologije, gibanja planetov in ozvezdij, čeprav danes žal včasih marsikdo s prezirom gleda na te tisočletja stare vede.
Nekaj časa vmes je veličino božiča zasenčilo politično prednostno postavljenega Dedka mraza, danes pa slavimo božič po celem svetu vsi, vsak z svojimi običaji. Vsakemu izmed nas je dana možnost, da si ustvari svojo božično zgodbo, običaj ali verovanje v nekaj, kar samo mi občutimo.
Mnogi v tem prazničnem obdobju vsaj za trenutke pozabijo na svoj obup, žalost, osamljenost ali bolečino.
Komaj smo šli skozi prvo novembrsko otožnost, se nam že tiho, neopazno sprošča duša ob misli na božični čas. Na TV ekranih nas že razvajajo z nostalgičnimi božičnimi filmi, prežeti z božičnim petjem. Le kako se ne bi naše počutje prilagodilo tem pričakovanjem nečesa toplega, nežnega in lepega. Ne glede na veroizpoved nam božične pesmi dvignejo naš nivo razpoloženja v čutnejše vibracije. V naših srcih se porajajo skrite želje po božičnem čudežu, čeprav je lahko vsak dan za nas nekaj posebnega, če za to poskrbimo, saj imamo vso pravico biti srečni katerikoli dan v letu.
Vendar božični čas je kljub vsemu nekaj posebnega, saj zajema skrivnostno upanje.
Spomnimo se preteklosti, tudi v obdobju vojn, je bil božični čas čaščen, ne glede na to, kako skromno so ga lahko praznovali. Res je, da so okrašene smrečice z vsemi barvnimi lučkami čudovite, zato je prav, da lepoto božičnega duha ponesemo v vsako dušo in vsak dom, ter ob tem vidimo in občutimo tudi iskrice sreče v drobnih, vsakdanjih stvareh. Tudi neokrašena drevesa so lahko čudovita, če znamo videti in občutiti njihovo naravno lepoto, zaznati njihovo svežino, barvo, rosne kapljice in energijo.
Tako kot v prazničnem obdobju včasih celo samo zaradi vljudnosti in formalnosti zaželimo drugim vesel božič, lahko naše srčne, iskrene želje vnesemo tudi vse leto, sleherni dan v naš vsakdanji pozdrav »Dober dan« in s tem drugim resnično privoščimo in zaželimo dober, odličen, kvaliteten in srečen dan.
Z malo dobre volje in pravo namero, lahko vsaj delno ohranimo ljubeči božični pridih čistosti, skromnosti in ljubezni skozi vse leto, da nas ogreje v včasih neizbežnih temačnih, hladnih ali depresivnih dni.
Vprašajmo se, a res zmoremo sočutje, toplino, radost in ljubezen samo v prazničnih božičnih dneh. Tako kot so naši davni predniki poskrbeli, da se je božič ne glede na situacije, razdore, vojne in naravne katastrofe ohranil do danes, poskušajmo mi delček teh veličastnih trenutkov ponesti v naš vsakdan.
Božič prihaja!
Odprimo mu srce, ponudimo bližnjemu roko, prisluhnimo veličastni tišini božične noči, nasmehnimo se neznancu, pomagajmo starki čez cesto, s skromnimi darili osrečimo čim več ljudi, zazrimo se v neskončno vesolje, začutimo moč sija bleščečih zvezd, dajmo si iskreno zaobljubo dobrote do slehernega, ki je na naši poti, objemimo objema željne, obiščimo osamljene, zapojmo z družino, zašepetajmo bližnjemu: »Rad/a te imam«.
Naj bo letošnji božič prehod v novo, bolj srčno, humano in ljubeče obdobje, da bomo lahko vse leto slavili podvige našega sočutja, povezanosti in dobrote.
Ozrimo se okrog in podarimo ljubeč nasmeh in dobro misel komerkoli, saj smo vsi, kljub razdorom povezani in prav vsi potrebujemo kanček miline, sočutja in brezpogojne ljubezni. V najintimnejših trenutkih božičnega sija pomislimo na vse z ljubeznijo in jim v mislih zaželimo konec kaotičnega obdobja, konec okužb in nepotrebnih preranih smrti, konec sovraštva, šikaniranja, razcepljenosti, jeze, kritiziranja in sovraštva. Zaželimo si, da božična zvezda obsije slehernega izmed nas in nam prinese složno bivanje, mir v duši in radost v srcih. Dovolimo božičnemu siju, da osvetli temo v naših srcih in to ljubečo svetlobo čistosti širimo v sožitju z drugimi.
Srečen, miren Božič vsem in vsakemu, ki biva na tem planetu!
Pripravila T.C.