Ali okolje v katerem bivamo vpliva na naše zdravje in počutje?
Predviden čas branja 4 minute
Za dobro zdravje in blagostanje je potrebno čisto in skladno okolje, pri čemer pomembno pomagajo fizični, psihološki, socialni in estetski dejavniki. Na naravno okolje lahko gledamo kot na izboljšanje življenjskih razmer in dvig blagostanja. Človekovo zdravje je odvisno od dostopnosti in kakovosti hrane, vode, zraka in bivališča. Okolje je skupek vseh zunanjih vplivov, ki določajo življenje, razvoj in obnašanje ljudi. Človek je produkt okolja, ki ga prilagaja sebi in se sam hkrati prilagaja njemu.
Tako dejavniki zunanjega in notranjega okolja in se sam hkrati prilagaja njemu.
Tako dejavniki zunanjega in notranjega okolja v nas tvorijo ekosistem. Zunanje okoljske spremembe povzročajo spremembe v notranjem človekovem okolju. Ljudje smo neverjetno prilagodljivi, vendar ne vemo natančno, kje je meja med zdravim in samo razdiralnim prilagajanjem. Če je zdravje proces stalnega prilagajanja na spremembe, potem je bolezen okvara prilagajanja ali nezmožnost notranjega našega okolja, da bi vzpostavili ravnotežje z zunanjim okoljem.
Izzivi za okvaro prilagajanja prihajajo iz zunanjega okolja, iz notranje dedne zasnove ali pa so rezultat načina in obnašanja.
Okolje se spreminja zaradi vplivov industrializacije in urbanizacije. Hiter tempo življenja, potrošniška miselnost in sla po bogatenju negativno vplivajo na zdravje. Vrednost izgubljajo delovne navade in občutek odgovornosti osebne in kolektivne. Viden je odmik od etičnih načel in objektivnega vrednotenja sočloveka in dela; pomembne so le osebne koristi. Pojavljajo se kronična utrujenost, strah, stres, pomanjkanje telesne dejavnosti ter zmanjševanje psihofizične odpornosti in produktivnosti dela.
Vedno večja anonimnost, osamljenost, negotovost in s tem porast notranje napetosti povzročajo duševne stiske. Ker človek ne doseže osebne ambicije, nastopijo frustracija in konfliktne situacije. Temu sledi beg iz realnosti v alkoholizem, narkomanijo in druge razvade.
Okolje delimo na; fizično okolje, ki je neživa narava, ki nas obkroža.
Sestavljajo ga geološki, klimatsko meteorološki in geografski dejavniki. Zemlja, zrak, voda, sončna energija, veter in žarčenja so deli fizičnega okolja, iz katerega lahko prihajajo številni vplivi, ki lahko škodijo človeškemu zdravju. Človek lahko spreminja svoje fizično okolje in ustvarja nova tveganja za svoje zdravje.
Rastlinski in živalski svet ustvarjata naravno biološko okolje.
Kakovost in količina živil je odvisna os rastlinskega in živalskega sveta. Nezadostna količina ali preobilna ali onesnažena hrana ogroža zdravje ljudi. Biološko okolje vpliva na zdravje tudi prek bioloških dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši; mikroorganizmi, alergeni in toksini, živalski beljakovinski agensi, višje razviti organizmi.
Socialno okolje tvori človek ter njegova ožja on širša skupnost, v kateri živi, dela in komunicira z drugimi ljudmi.
Pod vplivom človekovega delovanja se razvija in spreminja, obenem z njim pa tudi človek sam. Procesi socializacije v človeku razvijajo značilnosti, ki ga iz naravnega spreminjajo v družbeno bitje. Naravne zakonitosti nadomeščajo socialni zakoni, ki določajo človekov razvoj in obnašanje. Socialno okolje zajema; način življenja, vrste nasilja, gostoto naseljenosti prebivalstva, navade in šege, življenjski standard, izobraževanje, poklice in kulturo prebivalstva, razvoj industrije in gospodarstva, razvitost socialnega varstva.
Na zdravje in počutje prebivalstva znatno vpliva bivalno okolje z vsemi spremljajočimi dejavnostmi.
V bivalnem okolju mnogi ljudje preživijo večji del življenja. Poleg družinskega in socialnega okolja vpliva na človeka tudi naselje z vsemi njegovimi značilnostmi in dejavniki. V bivalnem okolju poleg pozitivnih delujejo tudi škodljivi vplivi. Zaradi tega sta skladnost in celovitost ureditve naselja ter bivalnega okolja enako važni kot odnosi v družini in med ljudmi v soseski.
Preberite tudi JERCA JE O SOSEDU IZVEDELA SKRIVNOST, KI JO MOČNO OBREMENJUJE in SERGEJA IMA TEŽAVE S HRUPNIMI SOSEDI