Barve imajo velik pomen. Se ga zavedate?
Predviden čas branja 4 minute
Barve nas obdajajo od prvega do zadnjega dne življenja. Prostori, v katerih živimo in delamo, pogled skozi okno, avto ali avtobus, v katerega vstopimo, jed na mizi cvetje vse njihove barve se zlijejo v množico, ki nas vsakodnevno preplavlja. Zdi se, da nam je občutek za ustrezne barvne kombinacije prirojen. Narava nam je podarila najsijajnejše barvne kombinacije. Vse barvne povezave v naravi, kričeče in nežne, doživljamo kot harmonične. Drugače je z barvami, ki jih združujemo ljudje. Včasih imamo vsiljiv občutek, da nekaj ne ustreza, da se barve ne zlivajo v harmonijo, da nam celo zbujajo agresijo ali da naredijo človeka neprivlačnega ali nesimpatičnega.
Vsak posameznik ima določeno polt.
Določa jo več dejavnikov, med njimi zlasti melanin. Melanin je barvilo pigmentnih celic, ki v večjih količinah nastaja on sončenju in ki vpliva na individualno zagorelost kože. Ni pomembno ali smo zagoreli ali imamo zimsko bledico, naš osnovni ton ostaja vedno enak, glede na mešanico, ki obarva podkožje, učinkuje polt ali hladno in bledikasto in na soncu pepelnato, ali toplo in zlato. Vsak posameznik je naravna umetnina barve kože, las in oči izvirajo iz enake barvne lestvice pigmentov. Vse se zliva v harmonijo, ki jo le sami pogosto zmotimo. Zadošča že napačno rdečilo za ustnice k rumenkasti koži ali oranžna bluza k žlahtni hladni polti; namesto, da bi jo poudarila, ji podari bolehen videz.
Podobno je z novo barvo las, ki ne ustreza niti koži niti očem.
Ni nujno, da so barve, ki jih ljubimo, enake tistim, ki nam pristajajo. Naša ljubezen do barv se sčasoma spreminja. Skoraj vsi otroci imajo radi rdečo in rumeno. V puberteti jih privlači melanholični učinek modre. Ko odrastejo, lahko večkrat spremenijo svojo najljubšo barvo, v starosti dajejo prednost pastelnim tonom. Naše notranje barve se sicer spreminjajo, tona osnovni ton naše kože ostaja enak vse življenje. Tudi ko nam lasje posrebrijo, dobijo individualno sivo barvo, ki povsem ustreza naši koži in očem. Seveda lahko z obleko izražamo tudi svoje razpoloženje ali pa se mu zoperstavimo.
Morda oblečemo živorumeno bluzo, ko se počutimo slabo in verjamemo, da nas bo vesela rumena razvedrila ali vsaj prepričala okolico, da se odlično počutimo. Morda ne prenesemo določene barve, če smo nerazpoloženi. Siva kot počutje je tudi obleka, in ni nam mar, če bi se nam lepše podala rdeča. Seveda takšnemu izražanju čustev ne moremo ugovarjati. So dnevi ko se požvižgate na vsa spoznanja, in to si tudi privoščite, če se potem bolje počutite.
Podobno velja za ženske, ki jih navdušuje črna.
Čista črna pristaja le približno četrtini žensk, ostale so videti v njej utrujene, starejše, napete. Toda črna je več kot modna barva, izpričuje določeno prepričanje. Črna nas lahko dvigne iz pisane množice. Črna pomeni biti drugačen, in včasih prav to tudi potrebujemo. Morda pa bo kateri fanatični oboževalki črne vendarle v zabavo, če bo kdaj preskusila, katere barve ji pravzaprav pristajajo.
Seveda je način našega ravnanja z barvami odvisen tudi od našega odnosa do mode. Moda je lahko lepa, modno oblačenje nam je v veselje, toda moda lahko učinkuje tudi kot pranje možganov. Oko se navadi barv, zmožnost presoje izginja. Prav gotovo pa vsaki ženski ne pristaja barva, ki je trenutno v trendu. So barve, ki vam dobro pristajajo, toda v drugih ste še privlačnejše. Ali so barve modne, ni pomembno.