Ali lahko nekoga obdržimo samo zaradi svojega videza? Odgovor je NE!
Predviden čas branja: 4 minute
S svojim zunanjim videzom lahko nekoga pritegnemo, ne moremo pa ga dolgo obdržati. Povsem logično je, da se nekdo, ko se zaljubi ali ko želi narediti vtis na osebo, ki mu je všeč, zelo trudi, da bi se predstavil v najboljši luči. Takšna oseba preprosto prikriva tiste svoje lastnosti, za katere verjame, da drugemu ne bodo všeč, poudarja pa tiste značilnosti, za katere verjame, da jih bo drugi cenil. To je enako načelo olepševanja kot pri ženskem ličenju; poudari tisto, kar je lepo, in prikriti tisto, kar ni.
Z olepševanjem se prikriva resnično ali pravo stanje stvari, tako da lahko rečemo, da gre za določeno vrsto goljufije.
Toda ta goljufija ni skrita, kajti kadar je nekdo naličen, se to vidi, tako da tisti, ki gleda, ve, da ne gleda resničnosti, ampak z ličilom olepšano resničnost, iluzijo lepote. Kadar gledamo osebo, ki se je potrudila, da se polepša, čeprav jo poznamo in vemo, da v resnici ni tako lepa, to v našem razumi izzove konflikt med tem, kar gledamo, in tem, kar vemo. Naš konkretni um se odzove na to, kar trenutno gleda, naš abstraktni um pa ve, da je to iluzija. Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je povezano z mejo dovoljene in nedovoljene iluzije.
Kdaj dvorjenje preide v zapeljevanje?
Večina bi se strinjala s tem, da je sprejemljivo, da nekdo poudarja dobro lastnost, ki jo ima, nesprejemljivo pa je, če trdi, da ima neko lastnost, ki je v resnici nima. Ta problem nastane še bolj zapleten, kadar iz domene vidnega, v kar sodi telesni videz, preidemo v domeno nevidne osebnosti in značaja. V sodobni družbi je zelo pomemben zunanji videz, imidž, to, kakšen je nekdo videti in kako se obnaša, kakšen vtis dela na druge. Zato so mladi tako obremenjeni s svojim videzom, modo, vedenjem oziroma vtisom, ki ga naredijo na tisto publiko, ki jim je pomembna.
Zelo veliko mladih misli, da je najpomembneje, da so dobro videti, pa bodo srečni in uspešni v življenju.
Mnogi od njih so posledično zelo nesrečni, ker vedo, da nikoli ne bodo videti tako dobro, kot si želijo. Zdi se, da se kolektivno pozablja dejstvo, da je v ljubezenskem življenju zunanji videz sicer pomemben, vendar ni dovolj. Imidž, predstavljanje sebe na določen način, lahko pomaga, da drugega pritegnemo, ne daje nam pa moči, da bi ga dolgotrajneje obdržali. Zato nastanejo težave, ko je treba ustvariti bližino, ko je treba sneti masko in se pokazati v celoti.
Ko druga oseba spozna, da obstaja velika razlika med bleščečim pročeljem in zapuščeno notranjostjo osebnosti nekega človeka, je razumljivo, da se odzove z razočaranjem in umikom. Takrat izgubita obe strani, prevarani in prevarant. Pojavi se strah pred bližino in navezovanjem, ljubezen pa zamenjajo ljubimkanje, površni in plitvi intimni odnosi ter kratkotrajne zaljubljenosti. Kolektivno ljubimkanje pa vodi do nove ljubezenske etike; vsakdo ima pravico, da se pretvarja, zato da bi bil sprejet. Prevarani so samo tisti, ki so sami privolili v to, da bodo prevarani. Kdor je nasedel, si je sam kriv.