Čistost duha ni samo notranji mir, ampak predpogoj za nadaljnja čista dejanja.
Predviden čas branja 4 minute
Ljubeč človek je tisti, ki dela na sebi, saj je edini neboleč način, da srečo delimo s širšo javnostjo, ta, da ji damo zgled z lastno srečo. Če imamo veliko torto, jo zlahka delimo s sorodniki, če pa imamo namesto torte kilogram soli, nas bodo najverjetneje slej ko prej začeli sovražiti. Ko se človek poleg nas smeji, se začnemo smejati tudi mi. Ko drugi jokajo, tudi sami potočimo kakšno solzo. Ko nekdo kriči, začnemo tudi mi kričati. Torej, ko nekdo pridobi srečo, naravno vzbudi željo po samospoznanju tudi v ljudeh okoli sebe. Vse druge metode posredovanja resnice so v večji ali manjši meri boleče in zahtevajo posebno usposabljanje. Vsak lahko govori o zdravem življenju, toda le izkušen zdravnik ima pravico zdraviti bolne.
Zato je prva dolžnost ljubeče osebe doseganje lastne sreče v dobro ljudi, ki jih ima rad.
Če dvomimo, bomo s svojimi najdražjimi delili le dvome. Če smo pohlepni, zavistni in zaspani, bomo zlahka prenesli te negativne manifestacije zavesti tudi na druge. Ljubiti druge pomeni obvladovati svoj notranji svet. Čistost duha ni samo notranji mir, ampak predpogoj za nadaljnja čista dejanja. Da, negovanje čistosti uma je notranje tiho delo, ki ga drugi ne vidijo, a se vedno izkaže za plemenito dejanje.
Plemenito lahko deluje le tisti, ki misli plemenito.
Tisti, ki imajo umazane misli, se vedno obnašajo zanikrno, tudi če njihovi nizkotni triki ne uspejo. Delovanje izvira iz zavesti. Naša zavest je rezervoar čudežnih zmožnosti in vir neskončnih skrivnosti. Prehaja iz enega življenja v drugo, zato vsako raziskovanje zavesti prinaša množico odkritij.
Zavedati se moramo zakona sreče. Resnično veselje prinesejo le tista dobra dela, ki jih spremljajo plemenite misli. Če je dejanje navzven dobro, misli pa zlobne, nam to dejanje ne bo prineslo sreče, saj je po definiciji hinavsko in dvolično. Dejanje, v katerem ni ravnotežja med zunanjimi dejanji in notranjim razpoloženjem, postane vir sramote in zadaja bolečino vseh naokoli.
Če kdo govori sladke besede, a je njegovo srce polno sovraštva in zlobe, to lahko vedno začutimo.
To vedno opazimo in se v takem odnosu ne počutimo srečni. Ne poslušamo samo s svojimi fizičnimi ušesi, temveč z našim notranjim ušesom, srcem ali zavestjo. Naše srce omogoča ločevanje zvočne vibracije in vibracije zavesti, vgrajene v ta zvok, in če ni harmonije, smo nagnjeni k temu, da postanemo napeti, zaskrbljeni in se skrčimo vase. Ljubeča oseba pomaga drugim nadzorovati njihove misli. Takšna ljubezen in pravilno vedenje usmerjata odnose v pravo smer, k iskanju življenjskega smisla.
Če človek ne išče življenjskega namena, dobesedno niti ne živi.
Če filmska zgodba ni zanimiva, preprosto pustimo odprte oči, a tega filma ne gledamo. Enako velja za družinsko življenje. Smiselno je, če obstaja ljubezen v pravem pomenu besede in če obstaja želja po razumevanju namena življenja. Ljubezen polepša družinsko življenje in naredi iskanje življenjskega namena vznemirljivo. Življenjski partner mora biti prijazna oseba.
To naj bi bila ena najpomembnejših lastnosti družinskega življenja. Druga pomembna lastnost življenjskega partnerja je njegova zvestoba, kar je iskanje življenjskega namena navkljub vsemu. Čednost je dandanes povezana le s spolno čistostjo, resnična čistost pa je čistost misli. Čistost zavesti je nekaj, kar lahko prenesemo na svoje otroke. Najboljša dediščina, ki jo starši lahko dajo svojim otrokom, dobra vzgoja, zaradi katere lahko otrok zasede pravo mesto med dobro kulturnimi ljudmi.
Preberite tudi KAJ SE ZGODI S POTLAČENIMI ČUSTVI? in ME ZARES ŽELI ZAPUSTITI ALI JE TO LE PREHODNO OBDOBJE?