Delujete impulzivno in ognjevito?
Predviden čas branja 4 minute
Z agresijo lahko ravnamo na popolnoma različne načine. Včasih jo izrazimo ognjevito in impulzivno, včasih pa jo potlačimo in delujemo navzven umirjeno in pasivno. V notranjosti vre dalje, ampak iz golega strahu, da ne bi izbruhnila kot vulkan, si jezo komaj še dovolimo občutiti. Ognjevitost jeze moramo vzeti tudi kot spodbudo, da se premišljeno in jasno lotimo neke spremembe ali postavimo meje. Način, kako ravnamo z našo jezo, lahko še okrepi našo nemoč ali pa nam pomaga pridobiti nadzor nad lastnim življenjem.
Če nas je strah spremembe in uveljavljanja, bo učinek naše agresije neproduktiven.
Če pa si želimo zagovarjati svoja prepričanja in se uveljavljati kljub nasprotovanjem, ne da bi pri tem prizadeli druge, bo imela naša agresija učinek. Po načinu izražanja agresije lahko ugotovimo in ozavestimo, ali se odzivamo zadržano ali dejavno. Kadar nas drugi zavračajo ali so krivični do nas, občutimo bolečino. Ko postane premočna, nam zanjo pogosto zmanjka besed in se lahko nanjo odzovemo samo še s slepo jezo. V notranjosti pobesnimo, ne obvladujemo več svojih čustev in vsa nakopičena jeza naenkrat izbruhne iz nas.
Tudi situacije, ki nas vedno znova preveč obremenjujejo, ali dlje časa trajajoči stres nas lahko privedejo do tega, da ob najmanjši malenkosti eksplodiramo od jeze.
V tem primeru iščemo ventil za stalni pritisk, ki nas bremeni. Včasih se nam zdi izbruh jeze edina možnost, da se lahko osvobodimo te napetosti. Agresija bi nas morala spodbujati k temu, da bi tudi trajno nekaj spremenili. Toda ko se po izbruhu jeze umirimo, se dostikrat s situacijo kar sprijaznimo. Morda nas je po izbruhu najprej sram in si mislimo, da bi se morali obvladati in obdržati svoja čustva pod nadzorom.
Ali pa dvomimo o sebi in se sprašujemo, ali je bila jeza sploh upravičena. Če je tako, na svoj izbruh gledamo kot na slabost in mislimo, da se nam kaj takega ne bi smelo več zgoditi. Izbruh jeze ima lahko tudi nekakšen stranski učinek, v katerem morda na skrivaj uživamo. Najprej smo druge s tem prestrašili ali celo ustrahovali in to nam morda da občutek moči. Mogoče ob tem morda nezavedno čutimo, da druge s svojimi izbruhi jeze tudi obvladujemo.
V takšno ravnanje nas zlahka zanese, če se pogosto počutimo nemočne.
Vendar pa agresivni izbruhi, zaradi katerih nasproti drugim delujemo močne, nikoli ne vodijo do zadovoljivega sožitja, kajti pri drugih smo tako kvečjemu povzročili strah in zagotovo okrepili tudi njihovo jezo. Na tihem nas morda niti ne jemljejo resno, ker naša avtoriteta ne izvira iz naše notranje moči, temveč se šopiri zgolj kot zunanja sila. Za izražanje svoje jeze smo porabili veliko energije, resnično spremenili pa s tem nismo ničesar.
Če odkrito izražanje agresije v naši vzgoji ni bilo dovoljeno, potem morda jezo težko sploh začutimo.
Impulzivna jeza nam je tako dejansko nepoznana, pa tudi izbruhov si ne bi dovolili na noben način. Morda smo samo začudeni da smo v nekaterih situacijah utrujeni in brezvoljni, da nimamo dovolj energije, da bi se lotili česa novega. Vedno znova se pritožujemo nad enimi in istimi ljudmi ali se borimo z žalostjo, ki si je ne znamo razložiti. Vendar teh občutkov ne zmoremo povezati z jezo, ki smo jo potlačili. Potrebujemo izostren čut, da bomo jezo sploh sposobni spet zaznavati. Zaznati pa jo bomo hoteli samo, ko se bomo resnično želeli spremeniti.
Preberite tudi HOROSKOP: SPADATE MED NAJBOLJ IMPULZIVNA ZNAMENJA ZODIAKA? in KO VAS ZAGRABITA TESNOBA ALI PANIKA