Se večkrat razjezite brez razloga? Ste eksplozivni?
Predviden čas branja 4 minute
Nekateri ljudje se razjezijo za prazen nič, so tesnobni ob povsem nepomembnih rečeh in obupajo, kadar se zgodi kaj dobrega. Pogosto se težko pomirijo, njihovi občutki pa se lahko zelo hitro spremenijo. Te hitro spreminjajoče odzive imenujemo čustvena disregulacija. Prav nezmožnost obvladovanja čustev pahne ljudi v neizmerno bolečino in kaos. Čustva so duševni in telesni odzivi na življenjske dogodke, ki vključujejo vse, kar se zgodi v svetu, pa tudi spomine, misli in podobe, ki se porajajo v mislih. Čustva se univerzalno pojavljajo pri vseh ljudeh. Zelo natančno jih lahko razberemo z obrazov drugih ljudi; sreča, žalost, jeza, strah, gnus, presenečenje. Da bi lahko opisali različne stopnje in odtenke teh osnovnih čustev, smo ljudje razvili mnogo besed.
Srečo denimo, lahko opišemo kot radost, vznesenost, in veselje.
Lahko pa rečemo tudi, da gre za stanje navdušenja, zadovoljstva, blaženosti, živahnosti.. Besede, ki opisujejo strah, so med drugimi anksioznost, groza, panika, nemir, trepetanje, tesnoba, zaskrbljenost, nezaupanje in vznemirljivost. Čustva, tudi tista sovražna, niso sama po sebi dobra ali slaba. Tisto, zaradi česar so bodisi zdrava ali uničujoča, je način, na katerega ga izražate. Nekateri strokovnjaki se pri obravnavanju čustev osredotočajo na odnos med telesnimi odzivi in čustvi.
Menijo, da se ljudje na nekatere dogodke odzivajo instinktivno, z malo ali pa sploh brez razmisleka tudi ob prvem soočanju s tem dogodkom.
Na primer strah pred padcem, glasnimi zvoki, nekaterimi plazilci kot so kače in pajki, naj bi vzbujal določene genetsko kodirane, instinktivne odzive človekovega telesa, zaradi česar nato oseba začuti določena čustva. Drugače povedano, ti telesni odzivi so predhodno programirani, da bi ljudi opozorili na morebitno nevarnost in jih opremili za ustrezno ukrepanje. Čustva, kijih povzročijo ti telesni odzivi, so primitivna čustva. Drugi pa povezujejo čustva bolj z mislimi kakor s telesnimi odzivi. Prepričani so, da način, na katerega ljudje interpretirajo dogodke, nato povzroči čustva.
Ljudje, ki imajo mejno osebnostno motnjo so močno nagnjeni k bolj negativnemu pogledu na dogodke od drugih ljudi.
Ta popačenja v razmišljanju lahko povzročijo močno čustveno stisko, saj misli igrajo pomembno vlogo pri čustvih. Ljudje, ki pa so zmožni obvladati svoja čustva, učinkovito uporabljajo logiko in razum za ponovno interpretiranje dogodkov na manj strašljiv način, zaradi česar doživljajo tudi manj skrajna čustva.
ČUSTVA PO MEJNO
Čustveno življenje nekoga z zdravo osebnostjo zveni kakor orkestrska simfonija. Glasba ima nizke in visoke tone, nekateri deli so nežni, drugi vznemirljivi. Izvedba je kakor plimovanje, a je celovita. Pri taki osebi lahko podobno narastejo in se umirijo tudi čustva, vendar je celotna izkušnja usklajena, vse se nekako ujema. Če pa prisluhnemo čustvenemu življenju osebe z mejno osebnostno motnjo, bo zvenelo bolj kakor amaterski orkester začetnikov. Ki še nikoli niso vadili ali igrali svojega inštrumenta. Visoko in nizko se naključno pojavlja in menjava, o kakšni skladnosti pa ni ne duha ne sluha.
Ljudje z mejno osebnostno motnjo pogosteje doživljajo negativna čustva kot ljudje z zdravo osebnostjo.
Občutijo več tesnobe, žalosti, jeze in ljubosumja kot večina ljudi. Hkrati pa doživljajo manj radosti ali veselja. Njihova čustva se v nekaj sekundah prelevijo iz nič do sto, pomirjanje pa traja veliko dlje, kot bi pričakovali. Še več, dogodki, ki sprožijo negativna čustva sploh niso tako pomembni, saj ljudje z mejno osebnostno motnjo sploh na svet pogosto gledajo skozi temna očala z izkrivljenimi stekelci. Mislijo, da se svet vrti okrog njih in posledično pogosto jemljejo dogodke male ali velike zelo osebno, četudi se jih sploh ne tičejo.